Obveznosti iz naslova trajnostnega poročanja CSRD in pomen za podjetja v verigah vrednosti
Trajnostno poročanje je proces, ki ga podjetja uporabljajo za poročanje o svojih okoljskih, družbenih in upravljavskih vprašanjih. Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti (CSRD) uvaja podrobnejše zahteve za poročanje in zagotavlja, da morajo velika podjetja poročati o trajnostnosti, na primer o okoljskem in družbenem vidiku, človekovih pravicah ter upravljavskih dejavnikih. Ta direktiva uvaja tudi zahtevo za zanesljivost poročanja o trajnostnosti in določa, da se informacije objavijo v posebnem oddelku poslovnih poročil podjetij, kar bo omogočilo boljšo dostopnost informacij.
Direktiva se bo začela uporabljati v treh fazah: 1. januarja 2024 (poročanje v 2025) za podjetja, ki so že podvržena direktivi o nefinančnem poročanju; 1. januarja 2025 (poročanje v 2026) za velika podjetja, za katera ta direktiva trenutno ne velja; in 1. januarja 2026 za mala in srednje velika podjetja, ki kotirajo na borzi. Od 1. januarja 2028 bo direktiva veljala tudi za velika podjetja iz tretjih držav. Vendar pa je treba opozoriti, da so podjetja dolžna razkriti svoj postopek skrbnosti pri identifikaciji in omilitvi družbenih in okoljskih vplivov v svojih vrednostnih in dobavnih verigah. To pomeni, da bodo podjetja, ki so del teh verig vrednosti, pozvana k razkrivanju podatkov, ki jih morajo velika podjetja poročati.
CSRD je zakonodaja Evropske unije, ki je v veljavi od 5. januarja 2023. Zahteva, da EU podjetja – vključno z upravičenimi hčerinskimi družbami ne-EU podjetij – poročajo o okoljskem in družbenem vplivu svojih poslovnih dejavnosti ter o poslovnem vplivu njihovih prizadevanj in pobud za okolje, družbo in upravljanje (ESG).
Cilj CSRD je zagotoviti preglednost, ki bo investitorjem, analitikom, potrošnikom in drugim deležnikom pomagala bolje oceniti trajnostno uspešnost podjetij EU ter povezane poslovne vplive in tveganja. Uveden je bil kot del paketa Evropske komisije za trajnostne finance in pomembno razširi obseg razkritij trajnosti ter zahteve za poročanje svojega predhodnika, Direktive o nefinančnem poročanju (NFRD).
Večina organizacij bo kot prvi korak k skladnosti s CSRD izvedla oceno dvojne pomembnosti. Poročanje po CSRD temelji na konceptu dvojne pomembnosti: Organizacije morajo razkriti informacije o tem, kako njihove poslovne dejavnosti vplivajo na planet in njegove prebivalce ter kako njihovi cilji trajnosti, ukrepi in tveganja vplivajo na finančno zdravje poslovanja. Na primer, poleg zahteve po poročanju o porabi energije in stroških, CSRD zahteva poročanje o emisijskih metrikah, ki podrobneje opisujejo, kako ta poraba energije vpliva na okolje, cilje za zmanjšanje tega vpliva in informacije o tem, kako bo doseganje teh ciljev vplivalo na finance organizacije.
Dvojna pomembnost:
- Pomembnost vpliva – vpliv, ki ga imajo ali ga bodo verjetno imele njihova podjetja na vprašanja trajnosti (npr. emisije ogljika, raznolikost delovne sile, spoštovanje človekovih pravic itd.).
- Finančna pomembnost – vpliv, ki ga imajo ali ga bodo verjetno imele vprašanja trajnosti na financiranje organizacije (npr. denarni tokovi, tveganje, dostop do financiranja itd.).
Vsa razkritja CSRD morajo biti javno dostopna, zakonodaja pa zahteva tudi zunanje revizije vseh razkritij glede natančnosti in celovitosti. Dolgoročno so glavni cilji CSRD zmanjšati podnebno tveganje in izboljšati celotno trajnost EU. Skupaj z 2050 ciljem o podnebni nevtralnosti Evrope in pobudami Evropskega zelenega dogovora bodo izboljšana razkritja podnebja pomagala zagotoviti “globalno konkurenčno in odporno industrijo, obnovljene energetsko učinkovite stavbe ter čistejšo energijo in inovacije v čistih tehnologijah na vrhuncu.”
Organizacije bodo morale deliti podatke in zagotoviti komentar glede več tem, med drugim (vendar ne omejeno na):
- Politike trajnosti in skrbnosti
Podjetja morajo opredeliti specifične politike glede več vprašanj trajnosti – zaščita okolja, obravnava zaposlenih, raznolikost vodstva in upravnega odbora, družbena odgovornost, človekove pravice, boj proti korupciji in podkupovanju, ter opisati skrbnost pri spremljanju in uveljavljanju teh politik.
- Ciljne metrike in načrti prehoda
Podjetja morajo deliti svoje trajnostne cilje, napredek pri njihovem doseganju ter kako se ti cilji ujemajo s prehodom v trajnostno gospodarstvo na splošno in s doseganjem neto ničelnih emisij do leta 2050 posebej (kot je določeno v obstoječih zakonih EU).
- Vrednostne in dobavne verige
Podjetja morajo razkriti svoj postopek skrbnosti pri identifikaciji in omilitvi družbenih in okoljskih vplivov v svojih vrednostnih in dobavnih verigah.
Podjetja morajo dokumentirati tveganja različnih vprašanj trajnosti (npr. podnebne spremembe, uporaba ali odvisnost od fosilnih goriv), ki jih predstavljajo za podjetje, vključno s trdnostjo njihovega poslovnega modela v luči teh tveganj ter morebitnim vplivom na deležnike, delničarje, poslovanje in finančne rezultate.
V grobem lahko razdelimo postopek priprave poročila na tri dele:
- Ocenjevanje izhodišča
Podjetja najprej razumejo vpliv na svojo organizacijo. Analizirati morajo skupno strukturo in ustrezne obveznosti poročanja ter izjeme. Zagotoviti morajo, da je obseg konsolidacije, uporabljen za izjavo o trajnosti, enak kot pri finančnem poročilu. Poleg tega morajo podjetja začeti dvigovati notranjo ozaveščenost za oceno stanja informacij o trajnosti ter identificirati vrzeli s primerjavo prizadevanj za trajnost z ESRS po letih.
- Izvedba
Podjetja so dolžna izvesti oceno dvojne pomembnosti, ki je osnova za strateško odločanje, ocene tveganj in letno poročanje. Združevanje rezultatov prve ocene dvojne pomembnosti s pregledom vrzeli pomaga podjetjem določiti prednostne naloge pri reševanju identificiranih pomembnih vrzeli. Na podlagi tega, podjetja določijo načrt poti in časovnico za začetek zbiranja in izračunavanja relevantnih podatkov in meril. Tu bo ključnega pomena sodelovanje lastnikov procesov, določitev vlog in odgovornosti ter vzpostavitve ustreznega upravljanja procesa za prihodnja leta.
- Poročanje
Med sestavljanjem informacij, podatkovnih točk in zahtev za razkritje, se morajo podjetja predhodno pripraviti na bolj splošne specifikacije poročanja CSRD, kot so zahteve po digitalizaciji, zagotavljanju vključevanju deležnikov ter verodostojnosti z neodvisnem pregledom poročil. Skladnost s CSRD vodi v zavezanost k preglednosti in trajnosti. To bo izboljšalo ugled organizacije ter bo zagotavljalo prednosti pri iskanju partnerstev , privabljanju vlagateljev ali pri dostopu do sredstev EU.
Na splošno nove zahteve CSRD in povezano poročanje predstavljajo več kot le obveznost poročanja v skladu z zakonodajo. CSRD ne le predpisuje poročanje, temveč lahko predstavlja tudi pospešek za izboljšanje trajnostne uspešnosti podjetij, spodbujajoč prehod v trajnostno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo.
Ilirska Bistrica, 21.12.2023
Tomaž Stojanović, svetovalec SPOT Svetovanje PNR
