Značilnosti družbeno odgovornih podjetij in oblike socialnega podjetništva, priložnosti in obveznosti iz naslova statusa
V sodobnem svetu, kjer se družbene in okoljske težave še naprej povečujejo, postaja družbena odgovornost podjetij in socialno podjetništvo vedno bolj pomembni.
Družbena odgovornost podjetij je koncept, pri katerem podjetja prostovoljno vključujejo družbene, okoljske in etične standarde v svoje poslovne operacije in strategije, s ciljem prispevati k pozitivnemu vplivu na družbo, skrbeti za okolje ter zagotavljati pravično in odgovorno poslovanje.
Socialno podjetništvo je poslovni model, ki združuje tradicionalne poslovne cilje, kot so dobičkonosnost in rast, z družbeno odgovornostjo in ciljem izboljšati življenje ljudi ali okolje. Tako se socialna podjetja ne ustanavljajo zgolj z namenom ustvarjanja dobička, temveč z jasno vizijo in misijo izvajanja dejavnosti, ki imajo trajne pozitivne družbene učinke.
Povezave med družbeno odgovornostjo podjetij (Corporate Social Responsibility – CSR) in socialnimi podjetji je tesna, vendar obstajajo ključne razlike. Družbena odgovornost podjetij se nanaša na prakse, ki jih tradicionalna podjetja prostovoljno izvajajo za pozitiven družbeni in okoljski vpliv, poleg svojega osnovnega cilja ustvarjanja dobička. Te prakse so lahko raznolike, kot so okoljske pobude, dobrodelnost, etično ravnanje v poslovanju ali izboljšanje delovnih pogojev.
Po drugi strani pa so socialna podjetja organizacije, katerih osnovni namen in cilj poslovanja sta reševanje družbenih ali okoljskih problemov. Za socialna podjetja je značilno, da družbena ali okoljska misija predstavlja jedro njihovega poslovnega modela, ne le dodatek k osnovni poslovni dejavnosti. Socialna podjetja ustvarjajo dobiček, vendar je glavni cilj njihovega poslovanja doseganje pozitivnih družbenih sprememb. Namesto izplačila dobička lastnikom ali delničarjem se večji del dobička ponovno vlaga v izpolnjevanje njihove socialne misije. Ob tem pa upoštevati načela socialnega podjetništva, kot so nepridobitnost, enakopravnost članstva in prostovoljnost.
Tako družbena odgovornost podjetij kot socialno podjetništvo sta usmerjena k ustvarjanju družbenih in okoljskih koristi, vendar je pri socialnih podjetjih ta misija osrednja in neposredno vključena v njihov poslovni model, medtem ko je pri tradicionalnih podjetjih družbena odgovornost bolj dopolnilna praksa.
V Sloveniji se socialno podjetništvo vzpostavlja kot ključen del gospodarskega in družbenega razvoja. Pridobitev statusa socialnega podjetja prinaša številne prednosti, ki ne le olajšajo poslovanje in razvoj teh organizacij, ampak tudi spodbujajo njihov družbeni vpliv.
Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti socialnim podjetjem omogoča brezplačen najem nepremičnin za opravljanje svojih dejavnosti. Ta ugodnost je na voljo tako nepridobitnim pravnim osebam na poti k registraciji kot tudi že registriranim socialnim podjetjem, pri čemer se pogodbe o brezplačni uporabi sklenejo za obdobje do šestih mesecev oziroma do treh let.
Zakon o javnih naročilih v Sloveniji socialnim podjetjem ponuja ekskluzivno možnost sodelovanja v določenih javnih naročilih. To pomeni, da lahko naročniki vabijo k sodelovanju zgolj invalidska podjetja, zaposlitvene centre in socialna podjetja, kar predstavlja pomembno tržno priložnost.
Kot nevladne organizacije v javnem interesu so socialna podjetja upravičena do delov dohodnine, ki jih rezidenti namenijo za financiranje upravičencev do donacij. Ta mehanizem omogoča socialnim podjetjem dostop do dodatnih sredstev za izvajanje in razširitev svojih dejavnosti.
Socialna podjetja v Sloveniji imajo dostop do mikroposojil preko SID banke in finančnih posrednikov, kot so Primorska hranilnica Vipava in Slovenski podjetniški sklad. Ta posojila, v razponu od 5.000 do 25.000 evrov, omogočajo pokrivanje različnih upravičenih stroškov. Poleg tega SID banka v sodelovanju z finančnimi posredniki, kot sta Sberbank in Gorenjska banka, nudi posojila za financiranje naložb v razvoj, raziskave in inovacije, in sicer v obsegu od 10.000 evrov do 10.000.000 evrov.
Socialna podjetja lahko v Sloveniji pridobijo status socialnega podjetja. Za status se lahko potegujejo različni subjekti, vključno z društvi, zavodi, ustanovami, gospodarskimi družbami, zadrugami, evropskimi zadrugami in drugimi zasebnimi pravnimi osebami. Ključni pogoj je, da te entitete niso osnovane izključno za doseganje dobička in ne razdeljujejo svojega premoženja ali presežka prihodkov nad odhodki. V pravnem prometu mora socialno podjetje uporabljati svoj naziv ali ime s pripisom »socialno podjetje« ali okrajšavo »so.p.«.
Za ustanovitev socialnega podjetja je treba slediti določenim korakom. Najprej je potrebno izbrati ustrezno pravno obliko, ki ustreza ciljem in načelom socialnega podjetništva, kot so društvo, zavod, ustanova, gospodarska družba ali zadruga. Po izbiri pravne oblike je potrebno pripraviti ustanovitvene dokumente, ki vključujejo jasno definirane socialne cilje in načela delovanja. Nato je treba podjetje registrirati pri pristojnem organu, kar običajno vključuje pridobivanje ustreznih dovoljenj in registracijo v poslovni register. Več informacij o pridobitvi statusa socialnega podjetja so lahko preberete na priloženih povezavah.
V Sloveniji so socialna podjetja zavezana k podrobnemu letnemu poročanju, ki presega standardne finančne izkaze. Letno poročilo socialnega podjetja mora vključevati specifične informacije, ki odražajo njegovo posebno naravo in družbeno poslanstvo. To vključuje podrobno razmejitev prihodkov, pridobljenih iz dejavnosti socialnega podjetništva, od tistih iz drugih virov, z jasno opredelitvijo njihovega odstotnega deleža. Poleg tega mora poročilo prikazovati prihodke in odhodke, ki izhajajo iz različnih spodbud, olajšav in oprostitev, ki jih podjetje prejema. Prav tako je pomembno, da poročilo vključuje informacije o številu zaposlenih delavcev, ki so v podjetju zaposleni najmanj devet mesecev v letu, in številu prostovoljcev, ki prispevajo k delovanju podjetja. Podjetja morajo razkriti, kako so presežki prihodkov nad odhodki razporejeni in uporabljeni za doseganje ciljev socialnega podjetništva. Za skladnost z zakonodajo pa je potrebna tudi ocena nadzornega organa socialnega podjetja, ki potrdi pravilnost in popolnost vseh podatkov v letnem poročilu. Ta nadzor vključuje preverjanje finančnega in materialnega poslovanja, vodenja poslovnih knjig ter izpolnjevanje ciljev socialnega podjetništva.
Socialno podjetništvo predstavlja pomembno smer v razvoju sodobnega poslovanja. Ne samo, da rešuje ključne družbene in okoljske izzive, ampak tudi kaže, kako lahko podjetja delujejo kot močan motor za pozitivne spremembe. Ta pristop prinaša upanje in navdih za boljšo prihodnost, kjer posel in družba delujeta skupaj za dobro vseh.
Več informacij:
https://spot.gov.si/sl/teme/socialno-podjetnistvo/
https://www.gov.si/teme/socialno-podjetnistvo/
https://podatki.gov.si/dataset/evidenca-socialnih-podjetij
Zakonodaja
Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP)
Pravilnik o spremljanju poslovanja socialnih podjetij
Pravilnik o določitvi meril za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladnih organizacij za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju razvoja socialnega podjetništva
Odlok o ustanovitvi Sveta za socialno ekonomijo
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg)
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI)
Zakon o društvih (ZDru-1)
Zakon o zavodih (ZZ)
Zakon o ustanovah (ZU)
Zakon o zadrugah (ZZad)
Ilirska Bistrica, 28.12.2023
Tomaž Stojanović, svetovalec SPOT Svetovanje PNR
