Kaj morajo delodajalci v letu 2026 vedeti o neobdavčenih povračilih stroškov službenih poti
V letu 2026 področje dnevnic in povračil potnih stroškov v slovenskem gospodarstvu ostaja eno ključnih operativnih in davčnih vprašanj pri obračunu stroškov dela. Čeprav se tematika pogosto obravnava rutinsko, so napake v praksi še vedno pogoste, npr. nepravilna uporaba zneskov, neustrezna dokumentacija, zamenjevanje službene poti z delom na terenu ali začasno napotitvijo ter napačno poročanje v REK-obrazcih. Davčna posledica takih napak je lahko neposredna, saj se del izplačila, ki presega zakonsko dopustne oziroma davčno priznane zneske, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, posledično pa tudi v osnovo za prispevke za socialno varnost.
Pravna podlaga za obravnavo dnevnic in drugih povračil v letu 2026 je večplastna. Osnovno izhodišče daje 44. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2), ki določa, katera povračila stroškov se ne vštevajo v davčno osnovo. Konkretne višine neobdavčenih zneskov v Sloveniji in pravila za službena potovanja pa določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Za službena potovanja v tujino se višina dnevnice navezuje na poseben predpis Vlade RS o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, ki se uporablja od 1. januarja 2026.
Pravica delavca ni isto kot davčno neobdavčen znesek
V praksi je treba najprej razjasniti temeljno razliko, saj delodajalec lahko pravico do povračil stroškov določi v pogodbi o zaposlitvi, internem aktu ali kolektivni pogodbi, vendar to še ne pomeni, da je celotno izplačilo avtomatično tudi davčno neobdavčeno. FURS posebej opozarja, da je treba delovnopravno ureditev ločiti od davčne obravnave. Če delodajalec izplača višje zneske od tistih, ki jih za neobdavčeno obravnavo dopušča vlada oziroma davčna uredba, se presežek všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
To je za gospodarstvo posebej pomembno pri mednarodnem poslovanju, kjer podjetja pogosto sledijo internim pravilnikom ali mednarodnim praksam skupine. Tudi v takih primerih mora slovenski izplačevalec pri davčni obravnavi preveriti, ali so izpolnjeni pogoji po ZDoh-2, Uredbi in pravilih poročanja v REK-O.
Dnevnice za službeno potovanje v Sloveniji v letu 2026
Za službeno potovanje v Sloveniji se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do naslednjih višin:
- za potovanje, ki traja nad 12 do 24 ur: 27,81 EUR
- za potovanje, ki traja nad 8 do 12 ur: 13,88 EUR
- za potovanje, ki traja nad 6 do 8 ur: 9,69 EUR
Ker je veljavna davčna uredba na teh zneskih ostala nespremenjena od 1. januarja 2023 dalje, se ti zneski uporabljajo tudi v letu 2026. To pomeni, da so za slovenska službena potovanja v letu 2026 še vedno relevantne iste davčno priznane višine, ki so bile uveljavljene z zadnjo spremembo uredbe konec leta 2022.
Posebnost velja pri prenočevanju z vključenim zajtrkom. Če stroški prenočevanja na službenem potovanju v Sloveniji vključujejo tudi zajtrk, se neobdavčeni znesek dnevnice zmanjša:
- pri poti nad 8 do 12 ur za 15 %, torej na 11,80 EUR,
- pri poti nad 12 do 24 ur za 10 %, torej na 25,03 EUR.
Za delodajalce to pomeni, da je pri domačih službenih poteh treba poleg trajanja poti vedno preveriti še strukturo stroškov prenočitve. Če je bil zajtrk del hotelske storitve, polna dnevnica praviloma ni več davčno nevtralna.
Pomembna razmejitev v praksi je razlika med prehrano med delom in dnevnico za službeno potovanje. Uredba določa, da se povračilo stroškov za prehrano med delom ne všteva v davčno osnovo do višine 7,96 EUR za vsak dan, ko je delavec na delu prisoten štiri ure ali več. Če je na delu prisoten deset ur ali več, se za vsako dopolnjeno uro po osmih urah prisotnosti ne všteva še dodatnih 0,99 EUR. To razlikovanje je posebej relevantno pri delih, ki se opravljajo pretežno zunaj sedeža delodajalca, vendar se delavec vsak dan vrača domov. V takem primeru uredba za delo na območju Slovenije izrecno določa, da se ne uporablja režim dnevnic, ampak režim prehrane med delom. Podjetja, ki izvajajo terensko prodajo, servisne dejavnosti, montaže ali nadzor na različnih lokacijah po Sloveniji, tu pogosto naredijo napako, ko izplačujejo dnevnice, čeprav bi bila pravilna obravnava povračilo za prehrano med delom
Prevoz na delo in z dela ter prevoz na službeni poti
Za prevoz na delo in z dela se v davčno osnovo ne všteva povračilo do višine 0,21 EUR za vsak polni kilometer med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti, če je kraj dela od prebivališča oddaljen najmanj en kilometer. V kolikor je organiziran javni prevoz se lahko delavcu povrne tudi povračilo za mesečno vozovnico za javni prevoz (lahko tudi delež). Tu je potrebno opozoriti, da za zaposlene v javni upravi veljajo drugačna pravila. Uvedba enotne vozovnice vpliva na povračila stroškov prevoza na delo predvsem pri tistih delodajalcih, ki stroške prevoza povrnejo v obliki najcenejšega javnega prevoza. Zaposleni, ki uporabljajo medkrajevni in mestni javni prevoz, lahko pričakujejo povračilo stroškov obeh vozovnic. Če zaposleni uporabljajo le eno vrsto javnega prevoza, dobijo povračilo do te višine.
Povsem druga pravila veljajo za službeno potovanje. Če delavec na službeni poti uporabi lastno vozilo, se povračilo stroškov prevoza ne všteva v davčno osnovo do višine 0,43 EUR za vsak prevoženi kilometer. Ta znesek velja tako za potovanja v Sloveniji kot v tujini, če zaposleni uporablja lastno vozilo s soglasjem delodajalca (potni nalog). Če pa uporablja javni prevoz, najeto vozilo ali službeno vozilo, se neobdavčeno priznajo dejanski stroški, če so ustrezno izkazani. Uredba izrecno zahteva, da je vrsta prevoza odobrena v potnem nalogu, stroški pa podprti z dokazili. Za podjetja to pomeni zelo jasno pravilo, saj brez ustreznega potnega naloga in brez računov oziroma druge verodostojne dokumentacije je tudi sicer dopustno povračilo lahko davčno sporno.
Zaposleni na službenem potovanju v tujino prednostno uporablja javni prevoz, taksi pa le izjemoma, če javni prevoz ni na voljo ali v okoliščinah, kot so pot pozno ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah, veliko prtljage, varnostni vidik poti, zamuda letala, zaradi katere lahko zaposleni, če uporabi javni prevoz, zamudi na sestanek, daljši čas trajanja sestanka od predvidenega, kar vpliva na krajši časovni razpon za prevoz iz kraja sestanka na letališče in v drugih podobnih primerih, ko bi uporaba javnega prevoza povzročila zamudo ali onemogočila izvedbo službene naloge.
Prenočevanje – dejanski stroški, a le ob ustrezni dokumentaciji
Povračilo stroškov prenočevanja na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo do višine dejanskih stroškov za prenočevanje, vendar le, če je strošek dokumentiran s potnim nalogom in z računi. Uredba tu ne določa pavšalnega zneska, temveč izhaja iz dejansko nastalega in izkazanega stroška.
To v praksi pomeni, da podjetje pri službenih poteh lahko povrne tudi višji strošek hotelske nastanitve, če je ta poslovno utemeljen in ustrezno izkazan. Kljub temu je z vidika notranjih kontrol priporočljivo določiti interne omejitve ali razrede nastanitev, zlasti pri pogostih mednarodnih poteh. Davčni predpis sicer priznava dejanski strošek, upravljavsko pa mora podjetje še vedno paziti na gospodarnost, notranja pravila in sledljivost odobritev. Bodite tudi pozorni, da strošek nočitve, ki je bil plačan s službenega računa in račun izdan na podjetje, ne uveljavite dvakrat – še v potnem nalogu.
Dnevnice za tujino v letu 2026
Za službeno potovanje v tujino ZDoh-2 in davčna uredba ne določata enotnega pavšala, temveč se neobdavčeni znesek navezuje na znesek, določen za posamezno državo oziroma mesto v posebnem predpisu Vlade RS. Nova Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 102/25 in se uporablja od 1. januarja 2026. Ta uredba neposredno ureja javni sektor, hkrati pa je v davčni uredbi uporabljena kot referenčni predpis za določanje neobdavčenih zneskov dnevnic za službena potovanja v tujino.
Davčno priznane višine za tujino se določijo glede na trajanje poti in zagotovljene obroke:
- nad 14 do 24 ur: nad 14 do 24 ur: 100% cela dnevnica, za zagotovljeni brezplačni zajtrk se odšteje 10 % dnevnice; za zagotovljeno brezplačno kosilo se odšteje 35 % dnevnice; za zagotovljeno brezplačno večerjo se odšteje 35 % dnevnice.
- nad 8 do 14 ur: 75% dnevnice, za zagotovljeni brezplačni zajtrk se odšteje 15 % od 75 % dnevnice; za zagotovljeno brezplačno kosilo se odšteje 40 % od 75 % dnevnice; za zagotovljeno brezplačno večerjo se odšteje 40 % od 75 % dnevnice.
- nad 6 do 8 ur: do 25 % tega zneska.
Če zaposleni zagotovljenega brezplačnega obroka ni mogel izkoristiti zaradi opravičljivih razlogov, lahko oseba, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, ali druga pooblaščena oseba odloči, da se ta obrok ne odšteje od dnevnice.
Če službeno potovanje traja 6 ur ali manj, zaposlenemu dnevnica ne pripada. Prav tako je treba paziti na natančno beleženje ure odhoda in prihoda na potnem nalogu.
Dnevnice, ki veljajo za državo, v katero se službeno potuje, se obračunajo za celotni čas trajanja službenega potovanja, ki se izračuna v urah od datuma in ure začetka potovanja do datuma in ure, ko se službeno potovanje konča. Na tej podlagi se najprej ugotovi število celih dnevnic za vsakih 24 ur potovanja, za preostanek ur pa se dnevnica ugotovi v skladu z 9. členom uredbe.
| Zneski dnevnice, kot to določa Uredba tujina od 01.01.2026 dalje: |
| Država: |
Valuta: |
nad 14 do 24 ur |
nad 14 do 24 ur – vključen zajtrk |
nad 8 do 14 ur |
nad 8 do 14 ur – vključen zajtrk |
nad 6 do 8 ur |
| 100 % dnevnica |
-10% |
75 % dnevnice |
– 15 % |
25 % dnevnice |
| Albanija |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Andora |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Armenija |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Avstralija |
USD |
72 |
64,8 |
54 |
45,9 |
18 |
| Avstrija |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Azerbajdžan |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Belgija |
EUR |
76 |
68,4 |
57 |
48,45 |
19 |
| Belorusija |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Bolgarija |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Bosna in Hercegovina |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Ciper |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Češka |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Črna gora |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Danska |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Estonija |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Finska |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Francija |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Grčija |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Gruzija |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Hrvaška |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Irska |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Islandija |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Italija |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Japonska |
USD |
120 |
108 |
90 |
76,5 |
30 |
| Kanada |
USD |
72 |
64,8 |
54 |
45,9 |
18 |
| Kitajska |
USD |
53 |
47,7 |
39,75 |
33,7875 |
13,25 |
| Kosovo |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Latvija |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Lihtenštajn |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Litva |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Luksemburg |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Madžarska |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Malta |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Moldavija |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Monako |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Nemčija |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Nizozemska |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Norveška |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Nova Zelandija |
USD |
72 |
64,8 |
54 |
45,9 |
18 |
| Poljska |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Portugalska |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Romunija |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Rusija |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| San Marino |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Severna Makedonija |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Slovaška |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Srbija |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Španija |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Švedska |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Švica |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Turčija |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Ukrajina |
EUR |
48 |
43,2 |
36 |
30,6 |
12 |
| Vatikan |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| ZDA |
USD |
72 |
64,8 |
54 |
45,9 |
18 |
| Združeno kraljestvo Velike Britanije in S Irske |
EUR |
66 |
59,4 |
49,5 |
42,075 |
16,5 |
| Druge države |
USD |
60 |
54 |
45 |
38,25 |
15 |
| Hong Kong |
USD |
84 |
75,6 |
63 |
53,55 |
21 |
| Moskva |
EUR |
96 |
86,4 |
72 |
61,2 |
24 |
| Peking |
USD |
108 |
97,2 |
81 |
68,85 |
27 |
| Sankt Petersburg |
EUR |
96 |
86,4 |
72 |
61,2 |
24 |
| Šanghaj |
USD |
108 |
97,2 |
81 |
68,85 |
27 |
Stroški za službena potovanja se povrnejo v valuti obračuna naloga za službeno potovanje ali v domači valuti, preračunano po referenčnih tečajih Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: ECB), ki jih objavlja Banka Slovenije, veljavnih na zadnji dan potovanja. Za preračun stroškov iz valut držav, ki niso na dnevni tečajni listi za komitente Banke Slovenije, se uporabi tečaj s tečajnice referenčnih tečajev ECB oziroma tečajnice Banke Slovenije za valute, za katere ECB ne objavlja dnevnih referenčnih tečajev. Če zaposleni za potrebe obračuna stroškov predloži dokazilo o zamenjavi v valute iz prejšnjega stavka, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti menjalno razmerje (menjalni listek, dokazilo o elektronskem plačilu in podobno), se izkazani tečaj zamenjave upošteva pri obračunu. Vsi stroški posameznega službenega potovanja se preračunajo v valuto obračuna po referenčnem tečaju, in sicer dnevnice po referenčnem tečaju na zadnji dan potovanja, preostali stroški, nastali v tujini, pa po referenčnem tečaju na dan nastanka stroška oziroma na dan izstavitve listine, ki izkazuje nastali strošek.
Več na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2025-01-3494
Druge posebnosti in novosti za službena potovanja v tujini
Uredba neposredno ureja javni sektor, hkrati pa je v davčni uredbi uporabljena kot referenčni predpis za določanje neobdavčenih zneskov dnevnic za službena potovanja v tujino.
Novost, ki jo nova uredba določa je, da če je zaposleni napoten na službeno potovanje v tujino v okviru sodelovanja v programu evropske ali mednarodne organizacije, ki v celoti financira takšno sodelovanje, se upravičenost in višina povračil ugotavljata tako, kakor določajo pravila te organizacije.
Uredba pojasnjuje vrste stroškov službenega potovanja, pri čemer opredeljuje tudi VIP-storitve in možnost sklenitve zavarovanja riziko odpovedi, pri čemer se pogoji in razlogi odpovedi določijo v zavarovalni polici.
Stroški za službeno potovanje v tujino, ki se povrnejo zaposlenemu ali jih delodajalec neposredno poravna ponudniku, so: 1. dnevnica kot povračilo stroškov prehrane, 2. stroški za prenočišče, 3. stroški za dnevni počitek, 4. stroški prevoza, 5. parkirnina, cestnina, predornina in stroški nakupa vinjete, 6. stroški zdravstvenih storitev in zavarovanj, 7. stroški reprezentance, 8. stroški, povezani z uporabo VIP-storitev ali VIP-prehoda na letališču na način, določen v drugem odstavku tega člena, in 9. drugi stroški, povezani z opravljanjem službenih nalog na službenem potovanju, na podlagi dokazil o stroških.
Zaposleni na službenem potovanju v tujino prednostno uporablja javni prevoz, taksi pa le izjemoma, če javni prevoz ni na voljo ali v okoliščinah, kot so pot pozno ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah, veliko prtljage, varnostni vidik poti, zamuda letala, zaradi katere lahko zaposleni, če uporabi javni prevoz, zamudi na sestanek, daljši čas trajanja sestanka od predvidenega, kar vpliva na krajši časovni razpon za prevoz iz kraja sestanka na letališče in v drugih podobnih primerih, ko bi uporaba javnega prevoza povzročila zamudo ali onemogočila izvedbo službene naloge.
Uredba za javni sektor, ne pa tudi za gospodarski sektor, ureja načrt službenih potovanj in kombiniranje službenega in zasebnega potovanja, kar pa je lahko vzgled za gospodarski sektor:
Nova uredba v 3. členu zahteva, da delodajalec pripravi načrt službenih potovanj v tujino za posamezno koledarsko leto, kadar so taka potovanja predvidljiva. Hkrati mora določiti tudi usmeritve glede števila udeležencev, na pot pa naj gredo le zaposleni, ki imajo na dogodku ključno vlogo oziroma se vsebina dogodka neposredno nanaša na njihovo delo. Za prakso to pomeni, da se krepi zahteva po vnaprejšnjem utemeljevanju službenih poti, ne več le po naknadnem obračunu stroškov.
Ena najbolj opaznih novosti je poseben člen o kombiniranju službenega in zasebnega potovanja v tujino. Zaposleni lahko to stori le na podlagi predhodnega pisnega dovoljenja, ki mora biti priloga naloga za službeno potovanje. Dovoljenje mora vsebovati natančne podatke o začetku in koncu službenega ter zasebnega dela poti, pa tudi obveznost ločenih dokazil o stroških. V času zasebnega potovanja, ki traja v delovnih dneh, zaposleni izrablja letni dopust, presežek ur ali drugo upravičeno odsotnost z dela v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba, in ki mu jo delodajalec predhodno odobri.
Začasna napotitev v tujino ni isto kot službena pot
ZDoh-2 poleg klasične službene poti posebej ureja tudi povračila stroškov v zvezi z začasno napotitvijo na delo v tujino. Za prehrano za vsak delovni dan v času napotitve velja, da se pri napotitvah, ki trajajo neprekinjeno do največ 30 dni, oziroma do 90 dni za voznike v mednarodnem cestnem prometu, uporabljajo pravila, določena za službeno potovanje v tujino.
To razlikovanje je izjemno pomembno. Službena pot je praviloma krajša, vezana na konkreten poslovni namen in časovno omejena, medtem ko je napotitev povezana z začasnim opravljanjem dela v tujini. Napačna kvalifikacija lahko povzroči napačen obračun, še posebej pri gradbeništvu, montažnih delih, mednarodni logistiki in projektnih ekipah.
Če niste prepričani o informacijah, se lahko obrnete na nas.
tomaz@nec-cerknica.si ali 031 408 754.
—
Ilirska Bistrica, 09.03.2026
Tomaž Stojanović, NEC Cerknica,
SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska
