V razmerah dolgotrajnega pomanjkanja kadra in pritiska na stroške dela postaja vključevanje upokojencev vse pomembnejši del kadrovske strategije podjetij. Ne gre več zgolj za občasno rešitev v obdobjih povečanega obsega dela, temveč za premišljeno uporabo specifične oblike dela, ki podjetju omogoča dostop do izkušenega kadra ob hkratnem ohranjanju visoke stopnje fleksibilnosti.
Ureditev dela upokojencev v Sloveniji temelji na posebnem režimu začasnega ali občasnega dela, ki se bistveno razlikuje od klasičnega delovnega razmerja. Prav ta razlika je ključna tako z vidika pravic kot tudi obveznosti podjetnika. Spremembe, uveljavljene marca 2026, so dodatno vplivale na ekonomsko in operativno dimenzijo tovrstnega sodelovanja, saj so bile usklajene minimalne urne postavke in finančni limiti, kar neposredno vpliva na stroške in načrtovanje dela.
Oblike dela upokojencev na splošno
Za podjetnike je ključno razumevanje, da delo upokojencev ni enotna kategorija, temveč skupek različnih pravnih podlag, ki se med seboj bistveno razlikujejo tako po obsegu dovoljenega dela kot po davčnih in prispevnih obveznostih. Upokojena oseba lahko tudi po uveljavitvi pravice do pokojnine opravlja delo, pri čemer določene oblike dela ne vplivajo na uživanje pokojnine in ne zahtevajo vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To velja za delo v okviru drugega pravnega razmerja, kot so:
- delo na podlagi drugega pravnega razmerja oziroma civilnopravne pogodbe (npr. avtorska pogodba, podjemna pogodba, mandatna pogodba),
- začasno in občasno delo,
- osebno dopolnilno delo,
- kratkotrajno delo,
- opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
- opravljanje funkcije družbenika,
- opravljanje funkcije prokurista,
- opravljanje funkcije poslovodne osebe,
- delo uživalca invalidske pokojnine.
Opravljanje navedenih oblik dela s strani upokojenca ne predstavlja podlage za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da upokojenec ohranja svoj status brez dodatnih zavarovalnih obveznosti. Kljub temu pa mora izplačevalec dohodka obračunati in plačati prispevek delodajalca v višini 8,85 odstotka od izplačila, s čimer se zagotavlja zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti.
Delo na podlagi drugega pravnega razmerja oziroma civilnopravne pogodbe upokojencev je za podjetnike zanimiva predvsem zaradi odsotnosti omejitev glede števila opravljenih ur in višine zaslužka. Pri tem je potrebno paziti, da v teh primerih ne gre za elemente delovnega razmerja in je potrebno skrbno slediti namenu npr. avtorske ali podjeme pogodbe. Edini neposredni vpliv višjega prihodka se odraža v dohodninski obveznosti, saj se tak dohodek obravnava kot dohodek iz drugega pravnega razmerja in je predmet obdavčitve z dohodnino.
Poleg našitih oblik, je mogoča tudi redna zaposlitev in prejem delne pokojnine, kar pa ni predmet tega članka.
Začasno in občasno delo upokojencev
Druga, v praksi pogosto uporabljena možnost, je začasno ali občasno delo upokojencev. Gre za posebno civilnopravno pogodbeno razmerje, ki se vzpostavi s pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela. Čeprav ima takšna pogodba formalno naravo civilnega prava, lahko vsebuje tudi posamezne elemente delovnega razmerja, kar jo postavlja v specifičen položaj med klasičnimi pogodbenimi oblikami. Prav ta hibridna narava zahteva od podjetnikov posebno pozornost, saj lahko nepravilna uporaba vodi v pravne posledice, vključno z obveznostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas v primeru inšpekcijskega nadzora.
Pravna podlaga za to področje izhaja iz Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD), ki določa, da je začasno ali občasno delo opredeljeno kot plačano delo, ki se opravlja bodisi občasno bodisi v omejenem časovnem obdobju, lahko pa ima tudi značaj trajnejšega, vendar časovno omejenega angažmaja upravičenca ali upravičenke. Do opravljanja takšnega dela je upravičena vsaka oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca. Iz te opredelitve pa so izključene osebe, ki so na podlagi zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja pridobile pravico do delne starostne ali predčasne pokojnine, saj se te še vedno štejejo za delovno aktivne.
Delodajalec in upokojenec v primeru opravljanja takšnega dela skleneta pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upokojencem. Pogodba mora biti vsebinsko natančno opredeljena in v pisni obliki. Vsebovati mora identifikacijske podatke delodajalca in upravičenca, vključno z nazivom, sedežem, matično in davčno številko delodajalca ter osebnimi podatki upokojenca. Poleg tega mora pogodba jasno določati vrsto dela, obdobje opravljanja, predvideno število ur, urno postavko, predviden skupni bruto dohodek in datum sklenitve. Ta formalna struktura ni zgolj administrativna zahteva, temveč temelj za pravno varnost obeh pogodbenih strank.
Pomembna razlika med začasnim oziroma občasnim delom in drugimi civilnopravnimi pogodbami, kot sta podjemna ali avtorska pogodba, je v tem, da lahko tovrstno delo vključuje elemente delovnega razmerja. Med te elemente sodijo vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, osebno in nepretrgano opravljanje dela, delo za plačilo ter izvajanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Če so ti elementi podani pri drugih pogodbenih oblikah, lahko pristojni organi zahtevajo transformacijo razmerja v delovno razmerje. Prav zato ureditev začasnega in občasnega dela predstavlja zakonit okvir za opravljanje dela v primerih, kjer bi bila uporaba drugih pogodb sporna.
Pogodba za začasno in občasno delo upokojencev (Upokojenska pogodba) predstavlja posebno obliko civilnopravnega razmerja, ki sicer vključuje določene elemente, značilne za delovno razmerje oz. pogodba o zaposlitvi. Posledično se tudi za pogodbo za začasno in občasno delo upokojencev uporablja nekatere elemente ZDR-1, kot so prepoved diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, določbe o delovnem času, odmorih in počitkih ter odškodninski odgovornosti, itd.
Plačilo za opravljeno delo mora biti izplačano najpozneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec, podobno kot velja za izplačilo plač zaposlenim. Pri tem upokojenec ni upravičen do povračil stroškov, kot so prehrana ali prevoz na delo. Če takšni stroški vseeno nastanejo, se vključijo v bruto prejemek (t. i. »obrutenje«) in vštevajo v letni seštevek dohodkov, ki je omejen. Za koledarsko leto 2026 ta zgornja meja znaša 17.782,56 EUR.
Pred začetkom opravljanja dela mora delodajalec upokojenca prijaviti v zavarovanje z obrazcem M12 po podlagi 13. Po prenehanju pogodbenega razmerja je dolžan izvesti tudi odjavo z istim obrazcem. Če je že ob sklenitvi razmerja vnaprej določen datum njegovega prenehanja, je mogoče prijavo in odjavo urediti hkrati.
Delodajalec mora upokojencu pred začetkom opravljanja dela izročiti en izvod pisne pogodbe, ki jo mora upokojenec imeti pri sebi ves čas izvajanja dela.
V skladu z določbami ZUTD je delodajalec dolžan za upravičenca voditi dnevno evidenco prisotnosti, ki vključuje čas prihoda in odhoda ter število dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela.
Ne glede na navedeno pa mora delodajalec evidence voditi tudi skladno z Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki določa dodatne obveznosti glede vodenja evidenc na področju dela in socialne varnosti.
Za razliko od študentskega dela, kjer posredovanje poteka preko organiziranih servisov, pri delu upokojencev ni posredniškega sistema. Iskanje in vključevanje kadra je tako v celoti prepuščeno trgu, kar pomeni, da morajo podjetniki sami razviti ustrezne pristope za pridobivanje in selekcijo tovrstnega kadra.
Omejitve na strani upokojencev
Na strani upokojencev ni posebnih administrativnih zahtev glede prijave ali registracije za opravljanje dela. Ključen korak je sklenitev ustrezne pogodbe z delodajalcem. Obseg dela pri tej obliki je jasno omejen. Upokojenec lahko opravi največ 85 ur dela v posameznem koledarskem mesecu, pri čemer se neizkoriščene ure ne prenašajo v naslednje obdobje. Dovoljeno pa je, da upokojenec te ure razporedi med več delodajalcev. Dodatno zakon omogoča določeno fleksibilnost, saj lahko upravičenec največ trikrat v koledarskem letu opravi do 125 ur dela v posameznem mesecu, vendar skupni letni obseg ne sme preseči 1.020 ur. Prekoračitve teh omejitev niso zgolj formalna nepravilnost, temveč pomenijo prekršek, za katerega je predpisana globa v višini od 250 do 500 evrov.
Pomembna novost oziroma uskladitev, ki jo morajo podjetniki nujno upoštevati, je višina minimalne urne postavke. Za obdobje od 1. marca 2026 do 28. februarja 2027 znaša najnižja bruto urna postavka za začasno ali občasno delo upokojenca 8,52 evra. Ta znesek predstavlja zakonsko določeno minimalno mejo, pod katero plačilo ni dopustno. Hkrati je za koledarsko leto 2026 določen tudi najvišji skupni bruto dohodek iz tega naslova, ki znaša 17.782,56 evra. Dohodek vpliva na dohodninsko obveznost upokojenca, saj se obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.
Primer: Upokojenec pri prvem delodajalcu opravi 40 ur mesečno, pri drugem pa 40 ur mesečno. Skupni mesečni seštevek je 80 ur. Kljub temu, da bi lahko upokojenec delal 85 ur mesečno, se 5 ur ne more prenašati v naslednji mesec.
Primer: Upokojenec ima pogodbo z delodajalcem za 60 ur mesečno za celo leto. Dobi povpraševanje drugega delodajalca, ki izkaže interes, da bi lahko pri njem delal 60 ur mesečno 3 mesece. Ali lahko sprejme ponudbo drugega delodajalca? Lahko, saj kljub temu da skupno doseže 120h mesečno, lahko do trikrat v koledarskemu letu opravi 125h. Skupni fond ur je 720 ur letno pri enemu in 180 ur pri drugemu, kar je 900 ur in je manj kot 1.020 ur letno. Pri tem letno ne sme preseči bruto letni dohodek 17.782,56 evra.
Ob tem je pomembno poudariti, da ureditev začasnega in občasnega dela ne posega v že obstoječe možnosti sklepanja drugih civilnopravnih pogodb. Te ostajajo veljavna alternativa, kadar narava dela ne vsebuje elementov delovnega razmerja. Zakon prav tako ne omejuje vrst dela, ki jih je mogoče opravljati v okviru začasnega ali občasnega dela, kar pomeni, da je uporaba tega instituta široka, omejena predvsem z morebitnimi posebnimi predpisi posameznih dejavnosti.
Obveznosti in omejitve na strani delodajalca
Na strani delodajalcev je nabor obveznosti bistveno širši. Delodajalec mora zagotoviti pravočasno izplačilo dohodka, najpozneje do 18. dne v naslednjem mesecu, ob upoštevanju zakonsko določene urne postavke. Poleg tega mora voditi natančno dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila opravljenih ur, kar predstavlja osnovni instrument nadzora in dokazovanja zakonitosti. Posebno pozornost zahteva tudi obračun dajatev, saj mora delodajalec obračunati 25-odstotno dajatev, jo prijaviti davčnemu organu in plačati v roku petih dni po izplačilu.
Finančne obveznosti vključujejo tudi prispevke. Delodajalec v svoje breme obračuna prispevek za posebne primere zavarovanja v višini 8,85 odstotka ter pavšalni prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki v letu 2026 znaša 7,72 evra. Na strani upokojenca pa se obračunajo prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 odstotka in prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka.
Dodatno omejitev predstavljajo tudi kvote dovoljenega števila ur na ravni delodajalca, ki so vezane na število zaposlenih. Podjetja brez zaposlenih lahko opravijo do 85 ur začasnega ali občasnega dela mesečno, medtem ko se ta meja postopoma povečuje glede na velikost podjetja, vse do 5.285 ur mesečno pri največjih delodajalcih. Posebna izjema velja za nevladne organizacije v javnem interesu, kjer je dovoljeno preseganje teh omejitev do dvakratnika, ob upoštevanju števila zaposlenih.
Za delodajalce veljajo naslednje omejitve, ki so določene za posamezni koledarski mesec:
- pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (delavec), se lahko opravi največ 85 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 140 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 210 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 560 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 1050 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se lahko opravi največ 2115 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1000 delavcev, se lahko opravi največ 3170 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1000 do vključno 2000 delavcev, se lahko opravi največ 4230 ur začasnega ali občasnega dela,
- pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2000 delavcev, se lahko opravi največ 5285 ur začasnega ali občasnega dela.
Pri tem je pomembno, da za zaposlenega delavca v tem smislu se šteje delavec, s katerim je delodajalec sklenil pogodbo zaposlitvi za polni delovni čas, ki je veljavna v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to ali gre za zaposlitev za določen ali nedoločen čas.
Na omejitve dopustnosti zneska dohodka na letnem nivoju in preseganja dovoljene kvote ur, morata biti pozorna delodajalec in upokojenec, saj nespoštovanje omejitev predstavlja prekršek, za katerega je zagrožena globa in sicer za večje delodajalce v razponu od 1.200 do 3.000 EUR, za manjše delodajalce, tiste, ki zaposlujejo do 10 delavcev, pa od 1.000 do 2.000 EUR. Z globo od 400 do 1.200 EUR se lahko kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe; upokojenca pa v primeru navedenih kršitev doleti globa v višini 250 do 500 EUR.
V primeru opustitve vodenja evidenc po ZUTD ali ne predložitve obračuna davčnemu organu ter posledično neplačila dajatev, se večji delodajalci kaznujejo z globo od 2.500 do 6.000 EUR, manjši pa v razponu od 1.500 do 3.000 EUR. Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.
Primer izračuna
Podjetje je sklenilo s fizično osebo, ki ima v RS status upokojenca (polna upokojitev) pogodbo o opravljanju začasnega oziroma občasnega dela in sicer za obdobje enega meseca, za 60 ur po 10,00 EUR /uro (minimalna urna postavka 8,52 EUR bruto). Hkrati so se dogovorili, da mu priznajo še stroške prevoza na delo in iz dela ter nadomestilo za prehrano v skupnem znesku 220,00 EUR.
Upoštevamo torej 60h x 10 EUR/h bruto, kar zanaša 600 EUR ter dodamo 220 EUR stroškov, kar skupaj predstavlja 820,00 EUR bruto.
IZRAČUN**
| 4. Bruto dohodek: |
820,00 EUR |
| 5. Normirani stroški (10%) (z.št. 4 x 10 %) |
82,00 EUR |
| 6. Osnova za prispevke (z.št. 4 – z.št. 5) |
738,00 EUR |
| 7. Prispevki skupaj (od bruto dohodka) (z.št. 7a + z.št. 7b) |
54,32 EUR |
| 7a. 6.1 6,36% prispevek za zdravstveno zavarovanje (od bruto dohodka) (z .št. 6 x 6,36 % ) |
46,94 EUR |
| 7b. 1,00 % prispevek za dolgotranjo oskrbo (z .št. 6 x 1 % ) |
7,38 EUR |
| 8. Davčna osnova (z.št. 4 – z.št. 5 – z.št. 7) |
683,68 EUR |
| 9. Akontacija dohodnine od dohodka iz začasnega ali občasnega dela (25%) (z.št. 8 * 25% ) |
170,92 EUR |
| 10. Neto dohodek (za izplačilo) (z.št. 4 – z.št. 7 – z.št. 9) |
594,76 EUR |
| 11. Prispevki PIZ (8,85%) (z.št. 6 x 8,85 %) |
65,31 EUR |
| 12. Prispevek ZZZS (2026): |
7,72 EUR |
| 13. Dajatev od začasnega ali občasnega dela (z.št. 4 x 25 %) |
205,00 EUR |
| 14. Strošek izplačevalca (z.št. 4 + z.št. 11 + z.št. 12+ z.št. 13) |
1.098,03 EUR |
| 15. Znesek dajatev skupaj (z.št. 7 + z.št. 9 + z.št. 11 + z.št. 12 + z.št. 13) |
503,27 EUR |
** Izračun je informativne narave (vir: računovodja.com)
Družba ob izplačilu predloži preko sistema eDavki obrazec REK-O z oznako vrsta dohodka 1516 in obrazec iREK z oznako vrste dohodka 1230.
Velikost dohodka ne vpliva na pokojnino. Upokojenec pa lahko do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto ali v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, poleg normiranih stroškov, uveljavlja tudi dejanske dokumentirane stroške prevoza in prenočitve, če so nastali v zvezi z opravljanjem dela, pod pogoji in v zneskih, ki jih določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
Več informacij je na voljo na spletni strani:
https://www.gov.si/teme/delo-upokojencev/
https://www.zpiz.si/cms/content2019/zaasno-in-obasno-delo-upokojencev
https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5840
Ilirska Bistrica, 15.04.2026
Tomaž Stojanović, NEC Cerknica
SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska
