Delo po drugih pogodbah: Kako lahko posamezniki sodelujejo s podjetjem – pregled najpogostejših oblik dela in pogodb
KRPANOV GLAS – september 2026
7. septembra, 2026NAPITNINE V PODJETJU
7. septembra, 2026
Za podjetnike je izbira ustrezne oblike sodelovanja s posameznikom pomembna poslovna, davčna in pravna odločitev. Napačna izbira lahko povzroči dodatne stroške, tveganje prekvalifikacije razmerja v delovno razmerje ali nepravilnosti pri obračunu prispevkov in davkov. Namen članka je na pregleden način predstaviti najpogostejše oblike vključevanja posameznikov v delo podjetja ter opozoriti, kdaj je posamezna oblika primerna, kakšna so ključna tveganja in kako podjetnik okvirno oceni celotni strošek sodelovanja.
Presoja narave dela
Preden se podjetnik odloči za pogodbeno obliko sodelovanja, mora odgovoriti na nekaj osnovnih vprašanj: ali bo oseba delala redno ali le občasno, ali bo delo opravljala samostojno ali po navodilih podjetja, ali gre za rezultat dela ali za vključitev v delovni proces, ali ima delo elemente avtorskega dela ter kakšen status ima oseba, ki bo delo opravljala. Če so prisotni elementi delovnega razmerja, civilne pogodbe praviloma niso ustrezna rešitev.
Najpogostejša in praviloma temeljna oblika vključitve posameznika v podjetje je pogodba o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas. Za enkratna, občasna, projektna ali kratkotrajna dela pa zakonodaja omogoča tudi druge oblike sodelovanja, kot so podjemna pogodba, avtorska pogodba, začasno ali občasno delo upokojencev (o katerem smo že pisali), osebno dopolnilno delo, kratkotrajno delo ter študentsko delo.
Ko podjetje vključuje posameznika v svoje delo, mora najprej presoditi, ali gre za razmerje, ki ima značilnosti delovnega razmerja, ali za drugo obliko sodelovanja. Če posameznik delo opravlja osebno, nepretrgano, po navodilih in pod nadzorom podjetja, v organiziranem delovnem procesu ter za plačilo, je praviloma ustrezna sklenitev pogodbe o zaposlitvi. V Sloveniji se delovno razmerje praviloma sklepa na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, v zakonsko določenih primerih pa tudi za določen čas. Področje urejajo Zakon o delovnih razmerjih, kolektivne pogodbe, interni akti delodajalca in drugi relevantni predpisi.
Kadar pa podjetje potrebuje pomoč za enkratno, projektno, občasno ali kratkotrajno delo, ki ne vključuje vseh elementov delovnega razmerja, lahko uporabi tudi druge pravne podlage za sodelovanje s posameznikom. Pri izbiri oblike mora podjetje vedno preveriti namen dela, trajanje sodelovanja, stopnjo samostojnosti posameznika, način vodenja dela, davčne in prispevne obveznosti ter tveganje, da bi se razmerje štelo za prikrito zaposlitev.
Oblike dela in pogodb:
- pogodba o zaposlitvi, kadar posameznik delo opravlja kot zaposleni v organiziranem delovnem procesu podjetja,
- podjemna pogodba, kadar podjetje naroči izvedbo določenega posla ali storitve brez elementov delovnega razmerja,
- avtorska pogodba, kadar je predmet sodelovanja avtorsko delo oziroma individualna intelektualna stvaritev,
- študentsko delo, kadar podjetje začasno ali občasno vključi dijaka ali študenta prek napotnice,
- začasno ali občasno delo upokojencev, kadar podjetje potrebuje omejeno pomoč osebe, ki že prejema pokojnino,
- osebno dopolnilno delo, kadar posameznik opravlja zakonsko dovoljena manjša dela v omejenem obsegu,
- kratkotrajno delo, kadar gre za zakonsko določeno neplačano pomoč v družinskem oziroma mikro podjetniškem okolju.
Podjemna pogodba
Slabost podjemne ali avtorske pogodbe je, da avtor in podjemnik nista zavarovana za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Mora pa naročnik od avtorske in podjemne pogodbe v obveznem zdravstvenem zavarovanju plačati prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, poseben prispevek pa morata plačati tudi avtor in podjemnik. Naročnik mora poleg tega plačati tudi prispevek delodajalca za posebne primere zavarovanja, če niso izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2 (Povezava na zunanjo povezavo) , oziroma prispevek delodajalca in zavarovanca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če so izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2.
Podjemna pogodba je pogodba, s katero se podjemnik zaveže opraviti določen posel. Podjemna pogodba se sklene za občasna in časovno omejena dela in je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ). Predmet podjemne pogodbe ali pogodbe o delu je lahko:
- Izdelava stvari (gre predvsem za storitve proizvodnega obrtništva pa tudi večjih investicijskih ureditev),
- popravilo stvari (obrtniške storitve),
- fizično ali umsko delo.
V praksi lahko podjemna pogodba zajema vse vrste del, ki ne sodijo med avtorska dela. Pri določenih umskih delih podjemna pogodba meji na avtorsko pogodbo, saj ima lahko elemente avtorskega dela in bi bila tako bolj smiselna sklenitev avtorske pogodbe.
- a) Kdo lahko sklene podjemno pogodbo?
Podjemno pogodbo lahko sklene fizična oseba z naročnikom, ki je lahko fizična ali pravna oseba. V praksi je lahko to zaposleni, ki pa ne sklene pogodbe s svojim delodajalcem. Lahko pa jo skleneta tudi delodajalec in delavec, ki sta že sklenila pogodbo o zaposlitvi, a le za dela izven opisa rednih delovnih nalog. Podjemna pogodba se sklene le za določen čas.
- b) Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?
Za delodajalca je navadno bolj ugodno, da z novim delavcem sklene podjemno pogodbo kot pogodbo o zaposlitvi, vendar zakonodaja vsebuje nekatere omejitve. Delavec ne sme opravljati dela po podjemni pogodbi, če obstajajo elementi delovnega razmerja in če delavec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Sodna praksa je dodala še nekatere dodatne kriterije za presojo, ali gre za delovno razmerje ali ne. Za delovno razmerje gre, če je delo sistematizirano kot delovno mesto, če se delo opravlja v delovnem času, ki ga določi delodajalec, če je delo kontinuirano in če se po navodilih lahko primerja z ostalimi delovnimi mesti pri delodajalcu.
- c) Davčni vidik podjemne pogodbe
Plačilo iz podjemne pogodbe je dohodek posameznika, ki je obdavčen z dohodnino. Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja (Povezava na zunanjo povezavo) se izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove, ki je dohodek (vključno s povračili stroškov in bonitetami), zmanjšan za normirane strošek v višini 10 % in prispevke za socialno varnost, ki bremenijo prejemnika dohodka.
Od dohodka se obračunajo in plačajo tudi prispevki za socialno varnost v odvisnosti od vključenosti prejemnika dohodka v zavarovanje:
- prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju po 5. točki 17. člena ZZVZZ po stopnji 0,53 % od dohodka za opravljeno delo po podjemni pogodbi,
- prispevek prejemnika dohodka za obvezno zdravstveno zavarovanje po 55.a členu ZZVZZ po stopnji 6,36 % od dohodka,
- prispevek prejemnika dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,50 % in prispevek delodajalca (izplačevalca dohodka) po stopnji 8,85 % od dohodka, če je prejemnik dohodka zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2,
- prispevek za posebne primere zavarovanje po 20. členu ZPIZ-2 po stopnji 8,85 % od dohodka, če prejemnik dohodka ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2. Osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa ne plačajo tega prispevka.
Od dohodka se obračuna in plača tudi:
- posebni davek na določene prejemke po stopnji 25 %.
VEČ+ o davčnem vidiku podjemne pogodbe (Povezava na zunanjo povezavo)
| Informativni izračun podjemne pogodbe po 20. členu ZPIZ-2* | ||
| Št. | Postavka | Znesek |
| 1 | Bruto znesek za opravljeno delo | 1.379,27 € |
| 2 | Neto znesek za opravljeno delo | 1.000,00 € |
| 3 | Povračila stroškov po pogodbi bruto | 0,00 € |
| 4 | Povračila stroškov po pogodbi neto | 0,00 € |
| 5 | Bruto znesek podjemne pogodbe skupaj (1 + 3) | 1.379,27 € |
| 6 | Normirani stroški (10 %) | 137,93 € |
| 7 | Osnova za prispevke (5 − 6) | 1.241,35 € |
| 8 | Prispevki delojemalca skupaj | 91,36 € |
| 8a | Prispevek za ZZ od bruto prejemka (6,36 %) | 78,95 € |
| 8b | Prispevek za DO delojemalca (1,00 %) | 12,41 € |
| 9 | Osnova za izračun davčnega odtegljaja (5 − 6 − 8) | 1.149,98 € |
| 10 | Davčni odtegljaj (25 %) | 287,50 € |
| 11 | Neto znesek za opravljeno delo (5 − 8 − 10) | 1.000,41 € |
| 12 | Prispevki delodajalca skupaj | 116,44 € |
| 12a | Prispevek za ZZ (0,53 %) | 6,58 € |
| 12b | Prispevek PIZ delodajalca (8,85 %) | 109,86 € |
| 13 | Poseben davek na določene prejemke (25 %) | 344,82 € |
| 14 | Skupaj dajatve na bruto prejemek (12 + 13) | 461,26 € |
| 15 | Strošek izplačevalca (5 + 12 + 13) | 1.840,53 € |
* osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa
Izračun je informativen. Dejanski obračun je odvisen od statusa prejemnika, zavarovalne podlage, morebitnih povračil stroškov in veljavnih predpisov na dan izplačila.
| Informativni izračun podjemne pogodbe po 18. členu ZPIZ-2* | ||
| Št. | Postavka | Znesek |
| 1 | Bruto znesek za opravljeno delo | 1.611,11 € |
| 2 | Neto znesek za opravljeno delo | 1.000,01 € |
| 3 | Povračila stroškov po pogodbi bruto | 0,00 € |
| 4 | Povračila stroškov po pogodbi neto | 0,00 € |
| 5 | Bruto znesek podjemne pogodbe skupaj (1 + 3) | 1.611,11 € |
| 6 | Normirani stroški (10 %) | 161,11 € |
| 7 | Osnova za prispevke (5 − 6) | 1.450,00 € |
| 8 | Prispevki delojemalca skupaj | 331,47 € |
| 8a | Prispevek za ZZ od bruto prejemka (6,36 %) | 92,22 € |
| 8b | Prispevek PIZ delojemalca (15,50 %) | 224,75 € |
| 8c | Prispevek za DO delojemalca (1,00 %) | 14,50 € |
| 9 | Osnova za izračun davčnega odtegljaja (5 − 6 − 8) | 1.118,53 € |
| 10 | Davčni odtegljaj (25 %) | 279,63 € |
| 11 | Neto znesek za opravljeno delo (5 − 8 − 10) | 987,81 € |
| 12 | Prispevki delodajalca skupaj | 136,01 € |
| 12a | Prispevek za ZZ (0,53 %) | 7,69 € |
| 12b | Prispevek PIZ delodajalca (8,85 %) | 128,32 € |
| 13 | Poseben davek na določene prejemke (25 %) | 402,78 € |
| 14 | Skupaj dajatve na bruto prejemek (12 + 13) | 538,79 € |
| 15 | Strošek izplačevalca (5 + 12 + 13) | 2.149,90 € |
* osebe, ki NISO obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa
Izračun je informativen. Dejanski obračun je odvisen od statusa prejemnika, zavarovalne podlage, morebitnih povračil stroškov in veljavnih predpisov na dan izplačila.
Avtorska pogodba
Avtorska pogodba se lahko sklene le za dela, ki so kot avtorska predvidena v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP (Povezava na zunanjo povezavo) ). Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene, zlasti:
- govorjena dela, kot npr. govori, predavanja,
- pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi,
- glasbena dela z besedilom ali brez besedila,
- gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela,
- koreografska in pantomimska dela,
- fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
- avdiovizualna dela,
- likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi,
- arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture,
- dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja,
- kartografska dela,
- predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).
Vsi ostali predmeti del, ki niso avtorska dela, sodijo na področje podjemnih pogodb.
- a) Kdo lahko sklene avtorsko pogodbo?
Avtorsko pogodbo skleneta naročnik in avtor. Naročnik je lahko fizična ali pravna oseba. Avtor je fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo.
Avtor je lahko:
- v rednem delovnem razmerju (razen če pogodba vsebuje konkurenčno klavzulo),
- lastnik pravne osebe,
- samostojni podjetnik,
- nekdo, ki opravlja dela po podjemni pogodbi,
- je redni oziroma izredni študent.
Glede drugih sestavin avtorske pogodbe se uporabljajo določbe o podjemni pogodbi. Avtorska pogodba je zelo podobna podjemni pogodbi, od nje se loči zgolj po predmetu pogodbe.
- b) Davčni vidik avtorske pogodbe
Plačilo iz avtorske pogodbe je dohodek posameznika, ki je obdavčen z dohodnino. Višina plačil prispevkov, povezanih z avtorsko pogodbo, je odvisna od tega, ali je avtor že sicer obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan ali ne.
Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove, ki je dohodek (vključno s povračili stroškov), zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % in prispevke za socialno varnost, ki jih plača avtor.
Od dohodka se obračunajo in plačajo tudi prispevki za socialno varnost v odvisnosti od vključenosti avtorja v zavarovanje:
- prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju po 5. točki 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (po stopnji 0,53 % od dohodka za opravljeno avtorsko delo,
- prispevek avtorja za obvezno zdravstveno zavarovanje po 55.a členu ZZVZZ po stopnji 6,36 % od dohodka,
- prispevek avtorja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,50 % in prispevek delodajalca (izplačevalca dohodka) po stopnji 8,85 % od dohodka, če je avtor zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2.
- prispevek za posebne primere zavarovanje po 20. členu ZPIZ-2 po stopnji 8,85 % od dohodka, če avtor ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2 .
| Informativni izračun avtorske pogodbe – Rezident zavarovan po 20. členu ZPIZ-2 (zavarovan za polni delovni čas) | ||
| Št. | Postavka | Znesek / stopnja |
| 1 | Neto znesek honorarja | 1.000,00 € |
| 2 | Preračunan bruto znesek honorarja | 1.378,70 € |
| 3 | Povračila stroškov prejemnika bruto (3.1 + 3.2 + 3.3 + 5) | 0,00 € |
| 4 | Povračila stroškov prejemnika neto | 0,00 € |
| 5 | Dohodek v naravi | 0,00 € |
| 6 | Skupaj bruto dohodek (bruto honorar + 3) | 1.378,70 € |
| 7 | Normirani stroški (10,00 %) | 137,87 € |
| 8 | Osnova za prispevke | 1.240,83 € |
| 9 | Prispevki delojemalca | 91,33 € |
| 9.1 | Prispevek delojemalca za PIZ (0,00 %) | 0,00 € |
| 9.2 | Prispevek delojemalca za ZZ (6,36 %) | 78,92 € |
| 9.3 | Prispevek za DO – dolgotrajna oskrba (1,00 %) | 12,41 € |
| 10 | Osnova za akontacijo dohodnine | 1.149,50 € |
| 11 | Akontacija dohodnine (25,00 %) | 287,38 € |
| 12 | Neto dohodek (6 − 9 − 11) | 999,99 € |
| 13 | Povračila materialnih stroškov | 0,00 € |
| 14 | Dohodek v naravi (neto) | 0,00 € |
| 15 | Nakazilo na TR (12 − 14) | 999,99 € |
| 16 | Prispevki delodajalca | 116,39 € |
| 16.1 | Prispevek za PIZ (8,85 %) | 109,81 € |
| 16.2 | Prispevek za ZZ – poškodbe pri delu (0,53 %) | 6,58 € |
| 17 | Strošek izplačevalca (6 + 16) | 1.495,09 € |
| 18 | Strošek izplačevalca brez dohodka v naravi (17 − 5) | 1.495,09 € |
| Informativni izračun avtorske pogodbe po 18. členu ZPIZ-2 | ||
| Št. | Postavka | Znesek / stopnja |
| 1 | Neto znesek honorarja | 1.000,00 € |
| 2 | Preračunan bruto znesek honorarja | 1.611,10 € |
| 3 | Povračila stroškov prejemnika bruto (3.1 + 3.2 + 3.3 + 5) | 0,00 € |
| 4 | Povračila stroškov prejemnika neto | 0,00 € |
| 5 | Dohodek v naravi | 0,00 € |
| 6 | Skupaj bruto dohodek (2 + 3) | 1.611,10 € |
| 7 | Normirani stroški (10,00 %) | 161,11 € |
| 8 | Osnova za prispevke | 1.450,00 € |
| 9 | Prispevki delojemalca | 331,47 € |
| 9.1 | Prispevek delojemalca za PIZ (15,50 %) | 224,75 € |
| 9.2 | Prispevek delojemalca za ZZ (6,36 %) | 92,22 € |
| 9.3 | Prispevek za DO – dolgotrajna oskrba (1,00 %) | 14,50 € |
| 10 | Osnova za akontacijo dohodnine | 1.118,52 € |
| 11 | Akontacija dohodnine (25,00 %) | 279,63 € |
| 12 | Neto dohodek (6 − 9 − 11) | 1.000,00 € |
| 13 | Povračila materialnih stroškov | 0,00 € |
| 14 | Dohodek v naravi (neto) | 0,00 € |
| 15 | Nakazilo na TR (12 − 14) | 1.000,00 € |
| 16 | Prispevki delodajalca | 136,00 € |
| 16.1 | Prispevek za PIZ (8,85 %) | 128,32 € |
| 16.2 | Prispevek za ZZ – poškodbe pri delu (0,53 %) | 7,68 € |
| 17 | Strošek izplačevalca (6 + 16) | 1.747,10 € |
| 18 | Strošek izplačevalca brez dohodka v naravi (17 − 5) | 1.747,10 € |
Študentsko delo
Študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba s študentskim statusom opravlja preko pooblaščene organizacije (študentski servisi, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, agencije za delo) na podlagi napotnice. Od študentskega dela je treba plačati prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju.
Podjetje ali druga organizacija, ki je naročnik študentskega dela, potrebo po delu študentov sporoči študentskemu servisu, ta pa nato posreduje primerne in zainteresirane študente za delo.
Naročnik plača študentu preko študentskega servisa, in sicer po napotnici, ki jo priskrbi študentski servis. Napotnica je pravna podlaga za delo preko študentskega servisa. Naročnik po opravljenem študentskem delu izpolni vse rubrike na napotnici in jo vrne na študentski servis, ta pa izda račun za opravljeno storitev
| Informativni izračun študentskega dela pri ciljnem neto izplačilu približno 1.000 EUR | ||
| Št. | Postavka | Znesek |
| 1 | Bruto znesek pogodbe | 1.492,00 € |
| 2 | Prispevek PIZ študenta (15,5 %) | 208,13 € |
| 3 | Davčna osnova | 1.134,67 € |
| 4 | Akontacija dohodnine (25 %) | 283,67 € |
| 5 | Neto dohodek | 1.000,20 € |
| 6 | Prispevek PIZ delodajalca (8,85 %) | 118,84 € |
| 7 | Prispevek ZZ študenta (6,36 %) | 85,40 € |
| 8 | Prispevek ZZ za poškodbe pri delu (0,53 %) | 7,12 € |
| 9 | Prispevek za DO (1 %) | 13,43 € |
| 10 | Koncesijska dajatev (16 %) | 238,72 € |
| 11 | Dodatna koncesijska dajatev (2 %) | 29,84 € |
| 12 | DDV od koncesijske dajatve in prispevkov (22 %) | 105,58 € |
| 13 | Strošek delodajalca | 1.985,35 € |
| 14 | Strošek delodajalca z DDV | 2.090,93 € |
Začasno ali občasno delo upokojencev
Začasno ali občasno delo upokojencev je posebna oblika civilnopravnega sodelovanja, namenjena osebam, ki že prejemajo pokojnino in želijo občasno opravljati delo. Za podjetje je ta oblika uporabna predvsem pri sezonskih, nadomestnih, projektnih ali podpornih nalogah, kjer ni potrebe po stalni zaposlitvi. Pri tem je treba upoštevati omejitve glede števila ur, predpisano pogodbeno vsebino, minimalno urno postavko ter obveznosti pri obračunu prispevkov in dajatev. Več si lahko preberete v ločenem prispevku.
Osebno dopolnilno delo
Osebno dopolnilno delo je posebna oblika dela, ki je dovoljena kot izjema od dela na črno in je namenjena manjšim, občasnim ter vnaprej določenim opravilom. Uporabna je predvsem takrat, ko posameznik samostojno opravlja pomoč v gospodinjstvu in podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže ali zelišča, izdeluje in prodaja določene rokodelske izdelke oziroma opravlja druga manjša dela, ki so izrecno določena s predpisi. Ker seznam dovoljenih del ni odprt, mora podjetnik oziroma naročnik pred naročilom vedno preveriti, ali konkretno delo sodi med dovoljena dela osebnega dopolnilnega dela.
Osebno dopolnilno delo lahko opravlja posameznik, ki je pred začetkom dela priglašen pri AJPES kot izvajalec osebnega dopolnilnega dela in ima za obdobje opravljanja dela plačano vrednotnico. Takšno delo lahko opravlja brezposelna oseba, zaposlena oseba ali upokojenec, če izpolnjuje pogoje in ne preseže dovoljenega obsega prihodkov. Doseženi prihodek iz osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu.
Priglasitev osebnega dopolnilnega dela
Posameznik mora osebno dopolnilno delo priglasiti pred začetkom opravljanja dela. Priglasitev se opravi prek portala AJPES ali osebno na upravni enoti. Šele po priglasitvi in pridobitvi vrednotnice je delo zakonito opravljeno. Za podjetnika je pomembno, da pred naročilom preveri, ali je izvajalec vpisan kot oseba, ki opravlja osebno dopolnilno delo, in ali je za konkretni mesec zagotovljena vrednotnica.
Vrednotnica in kdo jo kupi
Vrednotnica je pogoj za zakonito opravljanje osebnega dopolnilnega dela. Velja za koledarski mesec in za posameznega izvajalca. Pri delih za znane naročnike, na primer pri pomoči v gospodinjstvu, mora vrednotnico praviloma kupiti naročnik. Pri delih, ki se opravljajo za pretežno neznane naročnike, na primer pri izdelovanju izdelkov ali nabiranju zelišč, jo kupi izvajalec sam. Če isti izvajalec v istem mesecu večkrat dela za istega naročnika, zadostuje ena vrednotnica za ta mesec; če dela za več različnih naročnikov, mora vrednotnico zagotoviti vsak naročnik posebej.
Po podatkih portala SPOT je vrednotnica določena v višini 14,54 EUR, od tega 11,31 EUR za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 3,23 EUR za zdravstveno zavarovanje. Znesek vrednotnice se lahko spreminja, zato je pri pripravi članka ali obračuna priporočljivo preveriti aktualne podatke na portalu SPOT oziroma eUprava.
Dela za znane in neznane naročnike
Pri delih za znane naročnike mora vrednotnico praviloma zagotoviti naročnik storitve. Ta dela so omejena na pomoč v gospodinjstvu, njej podobna dela in druga manjša dela, ki jih posameznik opravlja osebno, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače. Takšna dela se ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo. Ta dela so:
- občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe ter vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
- občasna pomoč pri kmetijskih delih;
- občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu ter spremstvo oseb, ki potrebujejo nego;
- občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
- občasno prevajanje ali lektoriranje;
- občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih;
- občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.
Drugo skupino osebnega dopolnilnega dela predstavljajo dela, pri katerih mora vrednotnico zagotoviti izvajalec sam. Ta dela se lahko opravljajo tudi za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo. Gre predvsem za primere, ko posameznik sam izdeluje rokodelske izdelke v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje in razvoj rokodelstva, oziroma druge izdelke, ki nastajajo na domu, pretežno ročno ali po tradicionalnih postopkih, ter jih nato prodaja. V to skupino sodita tudi nabiranje in prodaja gozdnih sadežev ter zelišč. Ta dela so:
- izdelovanje, prodaja in prikazovanje izdelovanja rokodelskih izdelkov v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje in razvoj rokodelstva, in ki niso namenjeni zaužitju;
- izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih;
- nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki;
- mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.
Prihodki izvajalca osebnega dopolnilnega dela so zakonsko omejeni. Skupni letni prihodek ne sme preseči 9.156,12 EUR, pri čemer prihodek v posameznem polletju koledarskega leta ne sme presegati 4.578,06 EUR, kar ustreza trikratniku povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji iz preteklega koledarskega leta za posamezno polletno obdobje.
Obveznosti izvajalca: račun, napoved in poročanje
Izvajalec osebnega dopolnilnega dela mora za opravljeno delo ali prodane izdelke izdati račun. Dohodke iz osebnega dopolnilnega dela mora napovedati za odmero akontacije dohodnine, praviloma najpozneje do 15. dne v mesecu za dohodke, dosežene v preteklem mesecu. Poleg mesečne napovedi mora finančni upravi tudi polletno poročati o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela.
Kdaj je osebno dopolnilno delo primerno za podjetnika?
Za podjetnika je osebno dopolnilno delo uporabno le v omejenih primerih. Če podjetje potrebuje redno, ponavljajoče se ali organizirano delo v poslovnem procesu, ta oblika praviloma ni primerna. Prav tako ni primerna kot nadomestilo za podjemno pogodbo, avtorsko pogodbo ali zaposlitev. Primerna je predvsem takrat, ko zakon dopušča konkretno vrsto manjšega dela, ko je obseg dela omejen in ko je jasno, kdo mora zagotoviti vrednotnico.
Kratkotrajno delo
Kratkotrajno delo je posebna izjema od prepovedi dela na črno in predstavlja brezplačno opravljanje dela v omejenem družinskem oziroma podjetniškem krogu. Namenjeno je predvsem občasni pomoči v mikrodružbi ali pri samozaposleni osebi z največ deset zaposlenimi, kadar so izpolnjeni pogoji iz 17. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Ker pri tej obliki ne gre za plačano pogodbeno delo, kratkotrajno delo ni ustrezna podlaga za redno vključevanje zunanjih sodelavcev, nadomeščanje zaposlitve ali prikrito plačevanje dela.
Kratkotrajno delo lahko opravljajo le zakonsko določeni družinski člani lastnika ali solastnika mikrodružbe oziroma samozaposlene osebe. Med upravičene osebe sodijo zlasti zakonec, zunajzakonski partner oziroma partner v registrirani skupnosti, osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena ter določeni družinski člani zakonca oziroma partnerja. Bistveno je, da gre za osebno in brezplačno pomoč osebe, ki je z nosilcem dejavnosti povezana na način, ki ga zakon izrecno dovoljuje.
Za opravljanje kratkotrajnega dela ni treba skleniti posebne pogodbe, vendar mora delodajalec zagotoviti spoštovanje pravil o delovnem času, odmorih, počitkih, nočnem delu, varstvu oseb, mlajših od 18 let, ter varnosti in zdravju pri delu. Oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, mora biti zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.
Obseg kratkotrajnega dela je časovno omejen. Posamezna oseba lahko opravi največ 40 ur kratkotrajnega dela mesečno. Delodajalec mora za vsako osebo voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu, ki jo mora oseba podpisati pred začetkom in po koncu opravljanja dela. Evidenca mora vsebovati osebno ime, naslov in davčno številko osebe, uro začetka in zaključka dela po posameznih dneh ter skupno število opravljenih ur na mesečni ravni.
Za podjetnika je kratkotrajno delo uporabno le v zelo omejenih primerih, predvsem kot pomoč družinskega člana pri občasnih nalogah v manjšem poslovnem okolju. Pred uporabo te oblike je priporočljivo preveriti, ali podjetje izpolnjuje pogoj glede velikosti, ali oseba sodi med upravičene osebe, ali bo delo res brezplačno in ali bo mogoče dosledno voditi predpisano evidenco. Če delo presega dovoljeni mesečni obseg, se opravlja redno ali vključuje plačilo, je praviloma treba izbrati drugo ustrezno pravno podlago.
Praktična priporočila za podjetnika
- Če oseba delo opravlja redno, v prostorih podjetja, po navodilih in pod nadzorom podjetja, je treba najprej presoditi možnost zaposlitve.
- Podjemna pogodba je primerna za občasna dela, ki niso avtorska in nimajo elementov delovnega razmerja.
- Avtorska pogodba je primerna le za individualne intelektualne stvaritve, ki izpolnjujejo pogoje avtorskega dela.
- Študentsko delo je uporabno za začasne in občasne potrebe, vendar mora oseba izpolnjevati pogoje za delo prek študentskega servisa.
- Začasno ali občasno delo upokojencev je lahko primerna rešitev za omejen obseg dela, pri čemer je treba upoštevati omejitve ur in dohodka.
- Osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo sta posebni obliki, ki sta uporabni le v ozko določenih primerih.
- Pred podpisom pogodbe je priporočljivo pripraviti informativni izračun bruto zneska, neto izplačila in celotnega stroška podjetja.
Več informacij je na voljo na spletni strani:
https://spot.gov.si/sl/poslovanje/zaposlovanje-in-delovno-razmerje/oblike-dela
Ilirska Bistrica, 20. 8. 2026
Tomaž Stojanović, NEC Cerknica
SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska
