Napitnina je na prvi pogled preprost izraz zadovoljstva stranke. Za podjetnika pa lahko pomeni zelo različne davčne posledice. Ključno ni, ali je napitnina plačana z gotovino ali kartico, temveč predvsem, kdo z njo dejansko razpolaga, kdo določa njeno delitev in kako je ureditev dokumentirana.

Bistvo:

Temeljno vprašanje: kdo z napitnino razpolaga?

Davčna obravnava napitnine temelji na dejanski vsebini razmerja. FURS v pojasnilih izhaja iz tega, da je napitnina prostovoljen in praviloma simboličen znesek, ki ga zadovoljna stranka nameni kot nagrado za dobro opravljeno storitev. Če je znesek vnaprej določen, obvezen ali ga podjetje zahteva kot del cene, ne govorimo več o tipični prostovoljni napitnini, temveč o plačilu za storitev.

Za podjetnika je zato najpomembnejše vprašanje, ali napitnina spada v poslovno sfero podjetja. Če delodajalec nima dostopa do denarja, ga ne knjiži kot svoj prihodek in ne določa, kdo ga prejme, je položaj bistveno drugačen kot takrat, ko podjetje napitnine zbira in jih razdeljuje. Prav to razmejitev poudarjajo tudi pojasnila FURS in strokovna razlaga v priloženem gradivu.

Ko napitnina pripada neposredno zaposlenemu

Če stranka napitnino izroči zaposlenemu kot fizični osebi, delodajalec pa do nje nima dostopa in nanjo nima vpliva, tak prejem po pojasnilih FURS praviloma ni prihodek podjetja. Pri zaposlenem se ne obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja, temveč kot darilo fizične osebe. Pomembna pravna podlaga je 3. točka 19. člena ZDoh-2, po kateri se darila, prejeta od fizične osebe, ki ni delodajalec prejemnika ali z njim povezana oseba, praviloma ne štejejo za dohodek po ZDoh-2.

Ker gre za darilo v denarju, je relevantna tudi ureditev po ZDDD. Denar se šteje za premičnino (2. člen ZDDD). Darilo, ki zajema le premičnine, ni predmet davka, če je skupna vrednost nižja od 5.000 EUR; pri več darilih istega darovalca se vrednosti za ugotavljanje davčne osnove seštevajo v 12-mesečnem obdobju (2. in 5. člen ZDDD). V običajnem poslovanju, kjer zaposleni prejema manjše napitnine od velikega števila različnih strank, je zato ta prag praviloma praktično nedosegljiv pri istem darovalcu.

Ko podjetje napitnino zbira, obvladuje ali razdeljuje

Povsem drugačen je položaj, ko podjetje določi, da se vse napitnine zbirajo pri njem, na skupnem računu ali na mestu, do katerega ima dostop, nato pa poslovodja ali lastnik določi način razdelitve. Takrat je napitnina del poslovanja podjetja. Pri pravni osebi se vključuje med prihodke, ki vplivajo na davčno osnovo za DDPO v skladu z 12. členom ZDDPO-2. Če podjetje nato zneske izplača zaposlenim, gre praviloma za dohodek iz delovnega razmerja po 37. členu ZDoh-2, od katerega se obračunajo dohodnina in prispevki ter se izplačilo ustrezno poroča.

Za leta 2024 do 2028 se davek od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji plačuje po stopnji 22 %, čeprav ZDDPO-2 sistemsko določa 19-odstotno stopnjo; začasno zvišanje izhaja iz 64. člena Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS). To ne pomeni, da je celotna napitnina avtomatično 22-odstotno obdavčena kot poseben davek, temveč da kot prihodek vpliva na davčno osnovo podjetja, od katere se ugotavlja DDPO.

4. Kartične napitnine: dokumentacija je odločilna

Pri kartičnem plačilu je denar najprej nakazan na transakcijski račun podjetja, zato je tveganje napačne obravnave večje. FURS izhaja iz domneve, da z negotovinsko prejeto napitnino razpolaga delodajalec, razen če pogodbeni dogovor med delodajalcem in zaposlenimi določa drugače. Dogovor mora jasno določiti, da napitnina pripada neposredno zaposlenemu oziroma zaposlenim, način morebitne delitve pa mora biti neodvisen od delodajalca. Pomembno je tudi, da podjetje tak dogovor dejansko spoštuje ter vsak prenos ustrezno dokumentira in knjiži kot sredstva, prejeta za tuj račun, ne kot svoj prihodek.

Kdaj se od napitnine obračuna DDV?

Po 36. členu ZDDV-1 davčna osnova pri dobavi vključuje vse, kar predstavlja plačilo, ki ga izvajalec prejme za dobavo. Če torej napitnina pripada podjetju oziroma podjetje z njo razpolaga, jo FURS pri zavezancu, identificiranem za DDV, obravnava kot znesek, ki lahko povečuje davčno osnovo. Če je napitnina prejeta naknadno in pomeni dodatno plačilo podjetju, se DDV praviloma izračuna iz že prejetega bruto zneska po preračunani splošni stopnji. Osmi odstavek 36. člena ZDDV-1 namreč določa, da je ob presežku plačila davčna osnova prejeto plačilo, v katero DDV ni vključen.

Pomembno je razlikovati med prostovoljno napitnino in obvezno postrežnino, pogrinjkom ali drugim dodatkom. Če je dodatek vnaprej določen, objavljen oziroma obvezen, je po vsebini del cene storitve in ne prostovoljna napitnina. Pri takšnih postavkah je treba pravilno določiti tudi DDV-obravnavo glede na naravo dobave.

Kartična provizija: majhna postavka z neprijetnimi posledicami

Pri kartičnih napitninah je treba vnaprej določiti tudi, kdo nosi strošek kartične provizije. Če je provizija obračunana kot odstotek transakcije in se del, ki se nanaša na napitnino, odšteje od zneska, ki pripada zaposlenim, FURS dopušča davčno priznavanje celotne provizije, če je računovodska obravnava temu ustrezno prilagojena. Če pa podjetje zaposlenim izroči celotno napitnino in samo nosi odstotkovno provizijo, ki se nanaša na “njihovo” napitnino, lahko ta del stroška po 29. členu ZDDPO-2 predstavlja davčno nepriznan odhodek zasebne narave. Pri fiksni proviziji za transakcijo, ki ni odvisna od višine napitnine, FURS praviloma ne pripisuje dela provizije napitnini.

Kaj v resnici pomeni meja 5.000 EUR?

Naslov, da je mogoče prejeti “5.000 EUR napitnin brez davka”, je lahko zavajajoč, če se ga razume kot splošno letno oprostitev za vse napitnine. ZDDD določa prag pri darilih v premičninah, vendar se pri več darilih seštevajo darila istega darovalca v 12 mesecih. Vsaka stranka je praviloma svoj darovalec. Zato zaposleni, ki v letu prejme na primer 3.000 EUR drobnih napitnin od več sto različnih strank, zaradi samega skupnega zneska ne preseže praga 5.000 EUR pri enem darovalcu.

Če bi isti posameznik istemu zaposlenemu v 12 mesecih podaril večje zneske in bi bili izpolnjeni pogoji za obdavčitev po ZDDD, mora prejemnik prejem darila, od katerega se plača davek, napovedati davčnemu organu v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti (13. člen ZDDD). V običajnih primerih napitnin so zneski glede na vrednost storitve simbolični, zato je tak položaj redek.

Kaj naj podjetnik uredi v praksi?

Največ težav ne povzroči sama napitnina, temveč nejasna ureditev. Podjetje naj se zato odloči za en model in ga dosledno izvaja. Če želi, da napitnine pripadajo zaposlenim in ne predstavljajo njegovega prihodka, mora biti iz pravil jasno, da delodajalec z njimi ne razpolaga in ne določa njihove delitve. Pri kartičnih napitninah je to treba urediti pisno, še preden se tak način plačevanja uvede.

Najpogostejše napake pri ureditvi napitnin

V praksi je najpogostejša napaka, da podjetje napitnine formalno označi kot denar zaposlenih, dejansko pa jih še vedno obvladuje. Če na primer poslovodja določa odstotke, odloča, kdo je do napitnine upravičen, ali zadržuje del zneska za druge namene podjetja, je težko zagovarjati, da gre za sredstva zunaj poslovne sfere delodajalca.

Druga pogosta napaka je uvedba kartičnih napitnin brez predhodnega pisnega dogovora. Samo to, da podjetje prejeti znesek pozneje nakaže zaposlenim, še ne dokazuje, da z njim ni razpolagalo. Potrebna sta jasna pravna podlaga in sledljiva evidenca od prejema do izročitve upravičencem.

Tretja napaka je mešanje prostovoljne napitnine z obveznim dodatkom k ceni. Če je določen odstotek avtomatično dodan računu, ga stranka ne more zavrniti ali je vnaprej opredeljen kot del cenika, bo davčna presoja praviloma izhajala iz tega, da gre za plačilo podjetju, ne za osebno darilo zaposlenemu.

Četrta napaka pa je, da podjetje ne uredi stroška kartične provizije in ga nato samodejno knjiži kot v celoti davčno priznanega, čeprav je del provizije lahko povezan z napitnino, ki podjetju ekonomsko ne pripada.

Dobra ureditev zato ni le interni akt na papirju. Potrebna je usklajenost med pravili za zaposlene, nastavitvami plačilnega terminala, blagajniškim postopkom, računovodskim evidentiranjem in dejanskim izplačevanjem. Če vsi ti elementi kažejo isto ekonomsko vsebino, je tudi davčno tveganje bistveno manjše.

Posebna izjema: igralništvo

Za igralniške napitnine veljajo posebna pravila po Zakonu o igrah na srečo. ZIS v 88. in 91. členu posebej ureja sprejemanje in zbiranje napitnin pri določenih igrah, zato splošnega modela za gostinstvo in druge storitvene dejavnosti ni mogoče neposredno prenesti na igralnice.

Ključno

Za podjetnika je najbolj varno izhodišče preprosto: napitnine ne presojajte po tem, ali so bile plačane z gotovino ali kartico, temveč po tem, kdo jih pravno in dejansko obvladuje. Če so resnično namenjene zaposlenim in podjetje nima vpliva na njihovo delitev, so lahko zunaj poslovne sfere podjetja. Če jih podjetje zbira, razdeljuje ali drugače obvladuje, pa davčne posledice praviloma nastanejo na ravni podjetja in nato še pri izplačilu zaposlenim. Pri kartičnih napitninah je dobra dokumentacija zato skoraj enako pomembna kot sama vsebina dogovora.

Pravna podlaga in uporabljeni viri:

• ZDoh-2: zlasti 19., 37. in 41. člen; ZDDD: zlasti 2., 5. in 13. člen; ZDDPO-2: zlasti 12., 29. in 60. člen; ZORZFS: 64. člen; ZDDV-1: zlasti 36., 82. in 83. člen; ZIS: 88. in 91. člen.
• FURS, Pojasnilo št. 0920-11340/2022-2 z dne 1. 8. 2022: Davčna obravnava napitnine – ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDDD; aktualizirana pojasnila FURS o DDPO (2026).
• Strokovno gradivo: Davčna obravnava napitnine po Fursovem pojasnilu in Kdaj je od napitnine treba obračunati DDV, IKS, avgust–september 2026

Ilirska Bistrica, 26. 8. 2026

Tomaž Stojanović, NEC Cerknica

SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska

The post NAPITNINE V PODJETJU appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

Za podjetnike je izbira ustrezne oblike sodelovanja s posameznikom pomembna poslovna, davčna in pravna odločitev. Napačna izbira lahko povzroči dodatne stroške, tveganje prekvalifikacije razmerja v delovno razmerje ali nepravilnosti pri obračunu prispevkov in davkov. Namen članka je na pregleden način predstaviti najpogostejše oblike vključevanja posameznikov v delo podjetja ter opozoriti, kdaj je posamezna oblika primerna, kakšna so ključna tveganja in kako podjetnik okvirno oceni celotni strošek sodelovanja.

Presoja narave dela

Preden se podjetnik odloči za pogodbeno obliko sodelovanja, mora odgovoriti na nekaj osnovnih vprašanj: ali bo oseba delala redno ali le občasno, ali bo delo opravljala samostojno ali po navodilih podjetja, ali gre za rezultat dela ali za vključitev v delovni proces, ali ima delo elemente avtorskega dela ter kakšen status ima oseba, ki bo delo opravljala. Če so prisotni elementi delovnega razmerja, civilne pogodbe praviloma niso ustrezna rešitev.

Najpogostejša in praviloma temeljna oblika vključitve posameznika v podjetje je pogodba o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas. Za enkratna, občasna, projektna ali kratkotrajna dela pa zakonodaja omogoča tudi druge oblike sodelovanja, kot so podjemna pogodba, avtorska pogodba, začasno ali občasno delo upokojencev (o katerem smo že pisali), osebno dopolnilno delo, kratkotrajno delo ter študentsko delo.

Ko podjetje vključuje posameznika v svoje delo, mora najprej presoditi, ali gre za razmerje, ki ima značilnosti delovnega razmerja, ali za drugo obliko sodelovanja. Če posameznik delo opravlja osebno, nepretrgano, po navodilih in pod nadzorom podjetja, v organiziranem delovnem procesu ter za plačilo, je praviloma ustrezna sklenitev pogodbe o zaposlitvi. V Sloveniji se delovno razmerje praviloma sklepa na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, v zakonsko določenih primerih pa tudi za določen čas. Področje urejajo Zakon o delovnih razmerjih, kolektivne pogodbe, interni akti delodajalca in drugi relevantni predpisi.

Kadar pa podjetje potrebuje pomoč za enkratno, projektno, občasno ali kratkotrajno delo, ki ne vključuje vseh elementov delovnega razmerja, lahko uporabi tudi druge pravne podlage za sodelovanje s posameznikom. Pri izbiri oblike mora podjetje vedno preveriti namen dela, trajanje sodelovanja, stopnjo samostojnosti posameznika, način vodenja dela, davčne in prispevne obveznosti ter tveganje, da bi se razmerje štelo za prikrito zaposlitev.

Oblike dela in pogodb:

• pogodba o zaposlitvi, kadar posameznik delo opravlja kot zaposleni v organiziranem delovnem procesu podjetja,
• podjemna pogodba, kadar podjetje naroči izvedbo določenega posla ali storitve brez elementov delovnega razmerja,
• avtorska pogodba, kadar je predmet sodelovanja avtorsko delo oziroma individualna intelektualna stvaritev,
• študentsko delo, kadar podjetje začasno ali občasno vključi dijaka ali študenta prek napotnice,
• začasno ali občasno delo upokojencev, kadar podjetje potrebuje omejeno pomoč osebe, ki že prejema pokojnino,
• osebno dopolnilno delo, kadar posameznik opravlja zakonsko dovoljena manjša dela v omejenem obsegu,
• kratkotrajno delo, kadar gre za zakonsko določeno neplačano pomoč v družinskem oziroma mikro podjetniškem okolju.

Podjemna pogodba

Slabost podjemne ali avtorske pogodbe je, da avtor in podjemnik nista zavarovana za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Mora pa naročnik od avtorske in podjemne pogodbe v obveznem zdravstvenem zavarovanju plačati prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, poseben prispevek pa morata plačati tudi avtor in podjemnik. Naročnik mora poleg tega plačati tudi prispevek delodajalca za posebne primere zavarovanja, če niso izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2  (Povezava na zunanjo povezavo) , oziroma prispevek delodajalca in zavarovanca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če so izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2.

Podjemna pogodba je pogodba, s katero se podjemnik zaveže opraviti določen posel. Podjemna pogodba se sklene za občasna in časovno omejena dela in je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ). Predmet podjemne pogodbe ali pogodbe o delu je lahko:

• Izdelava stvari (gre predvsem za storitve proizvodnega obrtništva pa tudi večjih investicijskih ureditev),
• popravilo stvari (obrtniške storitve),
• fizično ali umsko delo.

V praksi lahko podjemna pogodba zajema vse vrste del, ki ne sodijo med avtorska dela. Pri določenih umskih delih podjemna pogodba meji na avtorsko pogodbo, saj ima lahko  elemente avtorskega dela in bi bila tako bolj smiselna sklenitev avtorske pogodbe.

1. a) Kdo lahko sklene podjemno pogodbo?

Podjemno pogodbo lahko sklene fizična oseba z naročnikom, ki je lahko fizična ali pravna oseba. V praksi je lahko to zaposleni, ki pa ne sklene pogodbe s svojim delodajalcem. Lahko pa jo skleneta tudi delodajalec in delavec, ki sta že sklenila pogodbo o zaposlitvi, a le za dela izven opisa rednih delovnih nalog. Podjemna pogodba se sklene le za določen čas.

1. b) Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?

Za delodajalca je navadno bolj ugodno, da z novim delavcem sklene podjemno pogodbo kot pogodbo o zaposlitvi, vendar zakonodaja vsebuje nekatere omejitve. Delavec ne sme opravljati dela po podjemni pogodbi, če obstajajo elementi delovnega razmerja in če delavec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Sodna praksa je dodala še nekatere dodatne kriterije za presojo, ali gre za delovno razmerje ali ne. Za delovno razmerje gre, če je delo sistematizirano kot delovno mesto, če se delo opravlja v delovnem času, ki ga določi delodajalec, če je delo kontinuirano in če se po navodilih lahko primerja z ostalimi delovnimi mesti pri delodajalcu.

1. c)  Davčni vidik podjemne pogodbe

Plačilo iz podjemne pogodbe je dohodek posameznika, ki je obdavčen z dohodnino. Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja  (Povezava na zunanjo povezavo)  se izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove, ki je dohodek (vključno s povračili stroškov in bonitetami), zmanjšan za normirane strošek v višini 10 % in prispevke za socialno varnost, ki bremenijo prejemnika dohodka.

Od dohodka se obračunajo in plačajo tudi prispevki za socialno varnost v odvisnosti od vključenosti prejemnika dohodka v zavarovanje:

• prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju po 5. točki 17. člena ZZVZZ po stopnji 0,53 % od dohodka za opravljeno delo po podjemni pogodbi,
• prispevek prejemnika dohodka za obvezno zdravstveno zavarovanje po 55.a členu ZZVZZ po stopnji 6,36 % od dohodka,
• prispevek prejemnika dohodka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,50 % in prispevek delodajalca (izplačevalca dohodka) po stopnji 8,85 % od dohodka, če je prejemnik dohodka zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2,
• prispevek za posebne primere zavarovanje po 20. členu ZPIZ-2 po stopnji 8,85 % od dohodka, če prejemnik dohodka ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2. Osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa ne plačajo tega prispevka.

Od dohodka se obračuna in plača tudi:

• posebni davek na določene prejemke po stopnji 25 %.

VEČ+ o davčnem vidiku podjemne pogodbe  (Povezava na zunanjo povezavo)

* osebe, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa

Izračun je informativen. Dejanski obračun je odvisen od statusa prejemnika, zavarovalne podlage, morebitnih povračil stroškov in veljavnih predpisov na dan izplačila.

* osebe, ki NISO obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom, uživalce pokojnine, osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov preko štud. servisa

Izračun je informativen. Dejanski obračun je odvisen od statusa prejemnika, zavarovalne podlage, morebitnih povračil stroškov in veljavnih predpisov na dan izplačila.

Avtorska pogodba

Avtorska pogodba se lahko sklene le za dela, ki so kot avtorska predvidena v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP  (Povezava na zunanjo povezavo) ). Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene, zlasti:

• govorjena dela, kot npr. govori, predavanja,
• pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi,
• glasbena dela z besedilom ali brez besedila,
• gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela,
• koreografska in pantomimska dela,
• fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
• avdiovizualna dela,
• likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi,
• arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture,
• dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja,
• kartografska dela,
• predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Vsi ostali predmeti del, ki niso avtorska dela, sodijo na področje podjemnih pogodb.

1. a) Kdo lahko sklene avtorsko pogodbo?

Avtorsko pogodbo skleneta naročnik in avtor. Naročnik je lahko fizična ali pravna oseba. Avtor je fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo.

Avtor je lahko:

• v rednem delovnem razmerju (razen če pogodba vsebuje konkurenčno klavzulo),
• lastnik pravne osebe,
• samostojni podjetnik,
• nekdo, ki opravlja dela po podjemni pogodbi,
• je redni oziroma izredni študent.

Glede drugih sestavin avtorske pogodbe se uporabljajo določbe o podjemni pogodbi. Avtorska pogodba je zelo podobna podjemni pogodbi, od nje se loči zgolj po predmetu pogodbe.

1. b) Davčni vidik avtorske pogodbe

Plačilo iz avtorske pogodbe je dohodek posameznika, ki je obdavčen z dohodnino. Višina plačil prispevkov, povezanih z avtorsko pogodbo, je odvisna od tega, ali je avtor že sicer obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan ali ne.

Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača po stopnji 25 % od davčne osnove, ki je dohodek (vključno s povračili stroškov), zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % in prispevke za socialno varnost, ki jih plača avtor.

Od dohodka se obračunajo in plačajo tudi prispevki za socialno varnost v odvisnosti od vključenosti avtorja v zavarovanje:

• prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju po 5. točki 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (po stopnji 0,53 % od dohodka za opravljeno avtorsko delo,
• prispevek avtorja za obvezno zdravstveno zavarovanje po 55.a členu ZZVZZ  po stopnji 6,36 % od dohodka,
• prispevek avtorja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po stopnji 15,50 % in prispevek delodajalca (izplačevalca dohodka) po stopnji 8,85 % od dohodka, če je avtor zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2.
• prispevek za posebne primere zavarovanje po 20. členu ZPIZ-2 po stopnji 8,85 % od dohodka, če avtor ni zavarovanec po 18. členu ZPIZ-2 .

Študentsko delo

Študentsko delo je občasno ali začasno delo, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba s študentskim statusom opravlja preko pooblaščene organizacije (študentski servisi, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, agencije za delo) na podlagi napotnice. Od študentskega dela je treba plačati prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v obveznem zdravstvenem zavarovanju.

Podjetje ali druga organizacija, ki je naročnik študentskega dela, potrebo po delu študentov sporoči študentskemu servisu, ta pa nato posreduje primerne in zainteresirane študente za delo.

Naročnik plača študentu preko študentskega servisa, in sicer po napotnici, ki jo priskrbi študentski servis. Napotnica je pravna podlaga za delo preko študentskega servisa. Naročnik po opravljenem študentskem delu izpolni vse rubrike na napotnici in jo vrne na študentski servis, ta pa izda račun za opravljeno storitev

Začasno ali občasno delo upokojencev

Začasno ali občasno delo upokojencev je posebna oblika civilnopravnega sodelovanja, namenjena osebam, ki že prejemajo pokojnino in želijo občasno opravljati delo. Za podjetje je ta oblika uporabna predvsem pri sezonskih, nadomestnih, projektnih ali podpornih nalogah, kjer ni potrebe po stalni zaposlitvi. Pri tem je treba upoštevati omejitve glede števila ur, predpisano pogodbeno vsebino, minimalno urno postavko ter obveznosti pri obračunu prispevkov in dajatev. Več si lahko preberete v ločenem prispevku.

Osebno dopolnilno delo

Osebno dopolnilno delo je posebna oblika dela, ki je dovoljena kot izjema od dela na črno in je namenjena manjšim, občasnim ter vnaprej določenim opravilom. Uporabna je predvsem takrat, ko posameznik samostojno opravlja pomoč v gospodinjstvu in podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže ali zelišča, izdeluje in prodaja določene rokodelske izdelke oziroma opravlja druga manjša dela, ki so izrecno določena s predpisi. Ker seznam dovoljenih del ni odprt, mora podjetnik oziroma naročnik pred naročilom vedno preveriti, ali konkretno delo sodi med dovoljena dela osebnega dopolnilnega dela.

Osebno dopolnilno delo lahko opravlja posameznik, ki je pred začetkom dela priglašen pri AJPES kot izvajalec osebnega dopolnilnega dela in ima za obdobje opravljanja dela plačano vrednotnico. Takšno delo lahko opravlja brezposelna oseba, zaposlena oseba ali upokojenec, če izpolnjuje pogoje in ne preseže dovoljenega obsega prihodkov. Doseženi prihodek iz osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu.

Priglasitev osebnega dopolnilnega dela

Posameznik mora osebno dopolnilno delo priglasiti pred začetkom opravljanja dela. Priglasitev se opravi prek portala AJPES ali osebno na upravni enoti. Šele po priglasitvi in pridobitvi vrednotnice je delo zakonito opravljeno. Za podjetnika je pomembno, da pred naročilom preveri, ali je izvajalec vpisan kot oseba, ki opravlja osebno dopolnilno delo, in ali je za konkretni mesec zagotovljena vrednotnica.

Vrednotnica in kdo jo kupi

Vrednotnica je pogoj za zakonito opravljanje osebnega dopolnilnega dela. Velja za koledarski mesec in za posameznega izvajalca. Pri delih za znane naročnike, na primer pri pomoči v gospodinjstvu, mora vrednotnico praviloma kupiti naročnik. Pri delih, ki se opravljajo za pretežno neznane naročnike, na primer pri izdelovanju izdelkov ali nabiranju zelišč, jo kupi izvajalec sam. Če isti izvajalec v istem mesecu večkrat dela za istega naročnika, zadostuje ena vrednotnica za ta mesec; če dela za več različnih naročnikov, mora vrednotnico zagotoviti vsak naročnik posebej.

Po podatkih portala SPOT je vrednotnica določena v višini 14,54 EUR, od tega 11,31 EUR za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 3,23 EUR za zdravstveno zavarovanje. Znesek vrednotnice se lahko spreminja, zato je pri pripravi članka ali obračuna priporočljivo preveriti aktualne podatke na portalu SPOT oziroma eUprava.

Dela za znane in neznane naročnike

Pri delih za znane naročnike mora vrednotnico praviloma zagotoviti naročnik storitve. Ta dela so omejena na pomoč v gospodinjstvu, njej podobna dela in druga manjša dela, ki jih posameznik opravlja osebno, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače. Takšna dela se ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo. Ta dela so:

• občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe ter vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin;
• občasna pomoč pri kmetijskih delih;
• občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu ter spremstvo oseb, ki potrebujejo nego;
• občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
• občasno prevajanje ali lektoriranje;
• občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih;
• občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.

Drugo skupino osebnega dopolnilnega dela predstavljajo dela, pri katerih mora vrednotnico zagotoviti izvajalec sam. Ta dela se lahko opravljajo tudi za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo. Gre predvsem za primere, ko posameznik sam izdeluje rokodelske izdelke v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje in razvoj rokodelstva, oziroma druge izdelke, ki nastajajo na domu, pretežno ročno ali po tradicionalnih postopkih, ter jih nato prodaja. V to skupino sodita tudi nabiranje in prodaja gozdnih sadežev ter zelišč. Ta dela so:

• izdelovanje, prodaja in prikazovanje izdelovanja rokodelskih izdelkov v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje in razvoj rokodelstva, in ki niso namenjeni zaužitju;
• izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih;
• nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki;
• mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.

Prihodki izvajalca osebnega dopolnilnega dela so zakonsko omejeni. Skupni letni prihodek ne sme preseči 9.156,12 EUR, pri čemer prihodek v posameznem polletju koledarskega leta ne sme presegati 4.578,06 EUR, kar ustreza trikratniku povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji iz preteklega koledarskega leta za posamezno polletno obdobje.

Obveznosti izvajalca: račun, napoved in poročanje

Izvajalec osebnega dopolnilnega dela mora za opravljeno delo ali prodane izdelke izdati račun. Dohodke iz osebnega dopolnilnega dela mora napovedati za odmero akontacije dohodnine, praviloma najpozneje do 15. dne v mesecu za dohodke, dosežene v preteklem mesecu. Poleg mesečne napovedi mora finančni upravi tudi polletno poročati o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela.

Kdaj je osebno dopolnilno delo primerno za podjetnika?

Za podjetnika je osebno dopolnilno delo uporabno le v omejenih primerih. Če podjetje potrebuje redno, ponavljajoče se ali organizirano delo v poslovnem procesu, ta oblika praviloma ni primerna. Prav tako ni primerna kot nadomestilo za podjemno pogodbo, avtorsko pogodbo ali zaposlitev. Primerna je predvsem takrat, ko zakon dopušča konkretno vrsto manjšega dela, ko je obseg dela omejen in ko je jasno, kdo mora zagotoviti vrednotnico.

Kratkotrajno delo

Kratkotrajno delo je posebna izjema od prepovedi dela na črno in predstavlja brezplačno opravljanje dela v omejenem družinskem oziroma podjetniškem krogu. Namenjeno je predvsem občasni pomoči v mikrodružbi ali pri samozaposleni osebi z največ deset zaposlenimi, kadar so izpolnjeni pogoji iz 17. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Ker pri tej obliki ne gre za plačano pogodbeno delo, kratkotrajno delo ni ustrezna podlaga za redno vključevanje zunanjih sodelavcev, nadomeščanje zaposlitve ali prikrito plačevanje dela.

Kratkotrajno delo lahko opravljajo le zakonsko določeni družinski člani lastnika ali solastnika mikrodružbe oziroma samozaposlene osebe. Med upravičene osebe sodijo zlasti zakonec, zunajzakonski partner oziroma partner v registrirani skupnosti, osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena ter določeni družinski člani zakonca oziroma partnerja. Bistveno je, da gre za osebno in brezplačno pomoč osebe, ki je z nosilcem dejavnosti povezana na način, ki ga zakon izrecno dovoljuje.

Za opravljanje kratkotrajnega dela ni treba skleniti posebne pogodbe, vendar mora delodajalec zagotoviti spoštovanje pravil o delovnem času, odmorih, počitkih, nočnem delu, varstvu oseb, mlajših od 18 let, ter varnosti in zdravju pri delu. Oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, mora biti zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.

Obseg kratkotrajnega dela je časovno omejen. Posamezna oseba lahko opravi največ 40 ur kratkotrajnega dela mesečno. Delodajalec mora za vsako osebo voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu, ki jo mora oseba podpisati pred začetkom in po koncu opravljanja dela. Evidenca mora vsebovati osebno ime, naslov in davčno številko osebe, uro začetka in zaključka dela po posameznih dneh ter skupno število opravljenih ur na mesečni ravni.

Za podjetnika je kratkotrajno delo uporabno le v zelo omejenih primerih, predvsem kot pomoč družinskega člana pri občasnih nalogah v manjšem poslovnem okolju. Pred uporabo te oblike je priporočljivo preveriti, ali podjetje izpolnjuje pogoj glede velikosti, ali oseba sodi med upravičene osebe, ali bo delo res brezplačno in ali bo mogoče dosledno voditi predpisano evidenco. Če delo presega dovoljeni mesečni obseg, se opravlja redno ali vključuje plačilo, je praviloma treba izbrati drugo ustrezno pravno podlago.

Praktična priporočila za podjetnika

• Če oseba delo opravlja redno, v prostorih podjetja, po navodilih in pod nadzorom podjetja, je treba najprej presoditi možnost zaposlitve.
• Podjemna pogodba je primerna za občasna dela, ki niso avtorska in nimajo elementov delovnega razmerja.
• Avtorska pogodba je primerna le za individualne intelektualne stvaritve, ki izpolnjujejo pogoje avtorskega dela.
• Študentsko delo je uporabno za začasne in občasne potrebe, vendar mora oseba izpolnjevati pogoje za delo prek študentskega servisa.
• Začasno ali občasno delo upokojencev je lahko primerna rešitev za omejen obseg dela, pri čemer je treba upoštevati omejitve ur in dohodka.
• Osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo sta posebni obliki, ki sta uporabni le v ozko določenih primerih.
• Pred podpisom pogodbe je priporočljivo pripraviti informativni izračun bruto zneska, neto izplačila in celotnega stroška podjetja.

Več informacij je na voljo na spletni strani:

https://spot.gov.si/sl/poslovanje/zaposlovanje-in-delovno-razmerje/oblike-dela

Ilirska Bistrica, 20. 8. 2026

Tomaž Stojanović, NEC Cerknica

SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska

The post Delo po drugih pogodbah: Kako lahko posamezniki sodelujejo s podjetjem – pregled najpogostejših oblik dela in pogodb appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

The post Strokovna ekskurzija – ITALIJA – 27.8.2026 appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

The post Delavnica SOCIALNO PODJETNIŠTVO appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

Kdaj: 29.05.2026 med 10:00 in 13:00, 4 šolske ure

Kje: Preko spleta – MS Teams  

SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska vas vljudno vabi na brezplačno spletno usposabljanje z naslovom: »Kako pravilno obračunati bonitete, prejemke in povračila stroškov«, ki bo potekala v petek, 29. maja 2026, s pričetkom ob 10.00 uri.

Usposabljanje je namenjeno predvsem podjetnikom ki si želijo spoznati osnove s področja pravilnega obračunavanja bonitet, prejemkov in povračil stroškov zaposlenim. Delavec je upravičen do povračila stroškov prehrane, prevoza na in z dela ter povračila stroškov na službeni poti.  Način in višina povračila je urejena v delovnopravni zakonodaji, davčna obravnava povračil stroškov pa je zajeta v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Za službena potovanja v tujino se z letom 2026 uporablja nova Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino. Kaj nam prinaša? Se pravila spreminjajo?

Delavci so upravičeni tudi do ostalih prejemkov iz delovnega razmerja, kot so zimski in letni regres, odpravnine, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči. Kako jih pravilno obračunati?

Za bonitete štejemo vsako ugodnost dano delavcu. Mednje sodijo uporaba službenega vozila za privatne namene, posojila, darila, izobraževanja, ipd. Kdaj se boniteta vključi v davčno osnovo prejemnika in katere bonitete niso predmet obdavčitve? Kako jih vrednotimo? Se bonitete štejejo za davčno priznan odhodek?

Vsebina:

1. Pravica ne izhaja iz davčne zakonodaje (razen izjemoma)
2. Kdaj delodajalca zavezuje kolektivna pogodba in kako jo pravilno določiti
3. So povračila stroškov lahko obdavčena?
4. Podrobno o povračilih stroškov prevoza na in z dela, prehrane in službenih poti
5. Ne/obdavčene bonitete
6. Pravila vrednotenja bonitet
7. Davčna obravnava bonitet z vidika delavca in delodajalca
8. Prejemki delavcev (odpravnine, zimski in letni regres, jubilejna nagrada ter solidarnostna pomoč)
9. Poročanje FURS

Predavatelj: Jasmina Malnar Molek iz TAXUM, poslovno svetovanje, Jasmina Malnar Molek s.p. Predavateljica ima več kot 30 let delovnih izkušenj s področja financ, računovodstva in davkov. V letu 2022 ji je Slovenski inštitut za revizijo podelil strokovni naziv preizkušena davčnica. V letu 2024 je bila članica Delovne skupine za davke, Strateškega sveta za davke,  Strokovnega odbora ESS za davke in Strokovno posvetovalne skupine pri FURS. V preteklem obdobju je bila članica Strokovnega odbora za finance in gospodarstvo in Strateškega sveta za debirokratizacijo na davčnem področju. Je avtorica številnih člankov z računovodskega in davčnega področja. V zadnjih treh letih je izvedla več kot 100 predavanj širom Slovenije.

Prijavite se lahko do četrtka, 28. maja 2026 do 12 ure. Prijava je obvezna preko naslednje povezave: PRIJAVA

Udeležba je brezplačna. Ne izdajamo potrdil o udeležbi. Veselimo se srečanja z vami!

Dogodek je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj: https://evropskasredstva.si, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport: www.mgrt.gov.si ter SPIRIT Slovenija, javna agencija: www.spiritslovenia.si.

The post usposabljanje: Kako pravilno obračunati bonitete, prejemke in povračila stroškov appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

The post KRPANOV GLAS maj 2026 appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

V razmerah dolgotrajnega pomanjkanja kadra in pritiska na stroške dela postaja vključevanje upokojencev vse pomembnejši del kadrovske strategije podjetij. Ne gre več zgolj za občasno rešitev v obdobjih povečanega obsega dela, temveč za premišljeno uporabo specifične oblike dela, ki podjetju omogoča dostop do izkušenega kadra ob hkratnem ohranjanju visoke stopnje fleksibilnosti.

Ureditev dela upokojencev v Sloveniji temelji na posebnem režimu začasnega ali občasnega dela, ki se bistveno razlikuje od klasičnega delovnega razmerja. Prav ta razlika je ključna tako z vidika pravic kot tudi obveznosti podjetnika. Spremembe, uveljavljene marca 2026, so dodatno vplivale na ekonomsko in operativno dimenzijo tovrstnega sodelovanja, saj so bile usklajene minimalne urne postavke in finančni limiti, kar neposredno vpliva na stroške in načrtovanje dela.

Oblike dela upokojencev na splošno

Za podjetnike je ključno razumevanje, da delo upokojencev ni enotna kategorija, temveč skupek različnih pravnih podlag, ki se med seboj bistveno razlikujejo tako po obsegu dovoljenega dela kot po davčnih in prispevnih obveznostih. Upokojena oseba lahko tudi po uveljavitvi pravice do pokojnine opravlja delo, pri čemer določene oblike dela ne vplivajo na uživanje pokojnine in ne zahtevajo vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To velja za delo v okviru drugega pravnega razmerja, kot so:

• delo na podlagi drugega pravnega razmerja oziroma civilnopravne pogodbe (npr. avtorska pogodba, podjemna pogodba, mandatna pogodba),
• začasno in občasno delo,
• osebno dopolnilno delo,
• kratkotrajno delo,
• opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
• opravljanje funkcije družbenika,
• opravljanje funkcije prokurista,
• opravljanje funkcije poslovodne osebe,
• delo uživalca invalidske pokojnine.

Opravljanje navedenih oblik dela s strani upokojenca ne predstavlja podlage za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da upokojenec ohranja svoj status brez dodatnih zavarovalnih obveznosti. Kljub temu pa mora izplačevalec dohodka obračunati in plačati prispevek delodajalca v višini 8,85 odstotka od izplačila, s čimer se zagotavlja zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti.

Delo na podlagi drugega pravnega razmerja oziroma civilnopravne pogodbe upokojencev je za podjetnike zanimiva predvsem zaradi odsotnosti omejitev glede števila opravljenih ur in višine zaslužka. Pri tem je potrebno paziti, da v teh primerih ne gre za elemente delovnega razmerja in je potrebno skrbno slediti namenu npr. avtorske ali podjeme pogodbe. Edini neposredni vpliv višjega prihodka se odraža v dohodninski obveznosti, saj se tak dohodek obravnava kot dohodek iz drugega pravnega razmerja in je predmet obdavčitve z dohodnino.

Poleg našitih oblik, je mogoča tudi redna zaposlitev in prejem delne pokojnine, kar pa ni predmet tega članka.

Začasno in občasno delo upokojencev

Druga, v praksi pogosto uporabljena možnost, je začasno ali občasno delo upokojencev. Gre za posebno civilnopravno pogodbeno razmerje, ki se vzpostavi s pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela. Čeprav ima takšna pogodba formalno naravo civilnega prava, lahko vsebuje tudi posamezne elemente delovnega razmerja, kar jo postavlja v specifičen položaj med klasičnimi pogodbenimi oblikami. Prav ta hibridna narava zahteva od podjetnikov posebno pozornost, saj lahko nepravilna uporaba vodi v pravne posledice, vključno z obveznostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas v primeru inšpekcijskega nadzora.

Pravna podlaga za to področje izhaja iz Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD), ki določa, da je začasno ali občasno delo opredeljeno kot plačano delo, ki se opravlja bodisi občasno bodisi v omejenem časovnem obdobju, lahko pa ima tudi značaj trajnejšega, vendar časovno omejenega angažmaja upravičenca ali upravičenke. Do opravljanja takšnega dela je upravičena vsaka oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca. Iz te opredelitve pa so izključene osebe, ki so na podlagi zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja pridobile pravico do delne starostne ali predčasne pokojnine, saj se te še vedno štejejo za delovno aktivne.

Delodajalec in upokojenec v primeru opravljanja takšnega dela skleneta pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upokojencem. Pogodba mora biti vsebinsko natančno opredeljena in v pisni obliki. Vsebovati mora identifikacijske podatke delodajalca in upravičenca, vključno z nazivom, sedežem, matično in davčno številko delodajalca ter osebnimi podatki upokojenca. Poleg tega mora pogodba jasno določati vrsto dela, obdobje opravljanja, predvideno število ur, urno postavko, predviden skupni bruto dohodek in datum sklenitve. Ta formalna struktura ni zgolj administrativna zahteva, temveč temelj za pravno varnost obeh pogodbenih strank.

Pomembna razlika med začasnim oziroma občasnim delom in drugimi civilnopravnimi pogodbami, kot sta podjemna ali avtorska pogodba, je v tem, da lahko tovrstno delo vključuje elemente delovnega razmerja. Med te elemente sodijo vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, osebno in nepretrgano opravljanje dela, delo za plačilo ter izvajanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Če so ti elementi podani pri drugih pogodbenih oblikah, lahko pristojni organi zahtevajo transformacijo razmerja v delovno razmerje. Prav zato ureditev začasnega in občasnega dela predstavlja zakonit okvir za opravljanje dela v primerih, kjer bi bila uporaba drugih pogodb sporna.

Pogodba za začasno in občasno delo upokojencev (Upokojenska pogodba) predstavlja posebno obliko civilnopravnega razmerja, ki sicer vključuje določene elemente, značilne za delovno razmerje oz. pogodba o zaposlitvi. Posledično se tudi za pogodbo za začasno in občasno delo upokojencev uporablja nekatere elemente ZDR-1, kot so prepoved diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, določbe o delovnem času, odmorih in počitkih ter odškodninski odgovornosti, itd.

Plačilo za opravljeno delo mora biti izplačano najpozneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec, podobno kot velja za izplačilo plač zaposlenim. Pri tem upokojenec ni upravičen do povračil stroškov, kot so prehrana ali prevoz na delo. Če takšni stroški vseeno nastanejo, se vključijo v bruto prejemek (t. i. »obrutenje«) in vštevajo v letni seštevek dohodkov, ki je omejen. Za koledarsko leto 2026 ta zgornja meja znaša 17.782,56 EUR.

Pred začetkom opravljanja dela mora delodajalec upokojenca prijaviti v zavarovanje z obrazcem M12 po podlagi 13. Po prenehanju pogodbenega razmerja je dolžan izvesti tudi odjavo z istim obrazcem. Če je že ob sklenitvi razmerja vnaprej določen datum njegovega prenehanja, je mogoče prijavo in odjavo urediti hkrati.

Delodajalec mora upokojencu pred začetkom opravljanja dela izročiti en izvod pisne pogodbe, ki jo mora upokojenec imeti pri sebi ves čas izvajanja dela.

V skladu z določbami ZUTD je delodajalec dolžan za upravičenca voditi dnevno evidenco prisotnosti, ki vključuje čas prihoda in odhoda ter število dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela.

Ne glede na navedeno pa mora delodajalec evidence voditi tudi skladno z Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki določa dodatne obveznosti glede vodenja evidenc na področju dela in socialne varnosti.

Za razliko od študentskega dela, kjer posredovanje poteka preko organiziranih servisov, pri delu upokojencev ni posredniškega sistema. Iskanje in vključevanje kadra je tako v celoti prepuščeno trgu, kar pomeni, da morajo podjetniki sami razviti ustrezne pristope za pridobivanje in selekcijo tovrstnega kadra.

Omejitve na strani upokojencev

Na strani upokojencev ni posebnih administrativnih zahtev glede prijave ali registracije za opravljanje dela. Ključen korak je sklenitev ustrezne pogodbe z delodajalcem. Obseg dela pri tej obliki je jasno omejen. Upokojenec lahko opravi največ 85 ur dela v posameznem koledarskem mesecu, pri čemer se neizkoriščene ure ne prenašajo v naslednje obdobje. Dovoljeno pa je, da upokojenec te ure razporedi med več delodajalcev. Dodatno zakon omogoča določeno fleksibilnost, saj lahko upravičenec največ trikrat v koledarskem letu opravi do 125 ur dela v posameznem mesecu, vendar skupni letni obseg ne sme preseči 1.020 ur. Prekoračitve teh omejitev niso zgolj formalna nepravilnost, temveč pomenijo prekršek, za katerega je predpisana globa v višini od 250 do 500 evrov.

Pomembna novost oziroma uskladitev, ki jo morajo podjetniki nujno upoštevati, je višina minimalne urne postavke. Za obdobje od 1. marca 2026 do 28. februarja 2027 znaša najnižja bruto urna postavka za začasno ali občasno delo upokojenca 8,52 evra. Ta znesek predstavlja zakonsko določeno minimalno mejo, pod katero plačilo ni dopustno. Hkrati je za koledarsko leto 2026 določen tudi najvišji skupni bruto dohodek iz tega naslova, ki znaša 17.782,56 evra. Dohodek vpliva na dohodninsko obveznost upokojenca, saj se obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Primer: Upokojenec pri prvem delodajalcu opravi 40 ur mesečno, pri drugem pa 40 ur mesečno. Skupni mesečni seštevek je 80 ur. Kljub temu, da bi lahko upokojenec delal 85 ur mesečno, se 5 ur ne more prenašati v naslednji mesec.

Primer: Upokojenec ima pogodbo z delodajalcem za 60 ur mesečno za celo leto. Dobi povpraševanje drugega delodajalca, ki izkaže interes, da bi lahko pri njem delal 60 ur mesečno 3 mesece. Ali lahko sprejme ponudbo drugega delodajalca? Lahko, saj kljub temu da skupno doseže 120h mesečno, lahko do trikrat v koledarskemu letu opravi 125h. Skupni fond ur je 720 ur letno pri enemu in 180 ur pri drugemu, kar je 900 ur in je manj kot 1.020 ur letno. Pri tem letno ne sme preseči bruto letni dohodek 17.782,56 evra.

Ob tem je pomembno poudariti, da ureditev začasnega in občasnega dela ne posega v že obstoječe možnosti sklepanja drugih civilnopravnih pogodb. Te ostajajo veljavna alternativa, kadar narava dela ne vsebuje elementov delovnega razmerja. Zakon prav tako ne omejuje vrst dela, ki jih je mogoče opravljati v okviru začasnega ali občasnega dela, kar pomeni, da je uporaba tega instituta široka, omejena predvsem z morebitnimi posebnimi predpisi posameznih dejavnosti.

Obveznosti in omejitve na strani delodajalca

Na strani delodajalcev je nabor obveznosti bistveno širši. Delodajalec mora zagotoviti pravočasno izplačilo dohodka, najpozneje do 18. dne v naslednjem mesecu, ob upoštevanju zakonsko določene urne postavke. Poleg tega mora voditi natančno dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila opravljenih ur, kar predstavlja osnovni instrument nadzora in dokazovanja zakonitosti. Posebno pozornost zahteva tudi obračun dajatev, saj mora delodajalec obračunati 25-odstotno dajatev, jo prijaviti davčnemu organu in plačati v roku petih dni po izplačilu.

Finančne obveznosti vključujejo tudi prispevke. Delodajalec v svoje breme obračuna prispevek za posebne primere zavarovanja v višini 8,85 odstotka ter pavšalni prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki v letu 2026 znaša 7,72 evra. Na strani upokojenca pa se obračunajo prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 odstotka in prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka.

Dodatno omejitev predstavljajo tudi kvote dovoljenega števila ur na ravni delodajalca, ki so vezane na število zaposlenih. Podjetja brez zaposlenih lahko opravijo do 85 ur začasnega ali občasnega dela mesečno, medtem ko se ta meja postopoma povečuje glede na velikost podjetja, vse do 5.285 ur mesečno pri največjih delodajalcih. Posebna izjema velja za nevladne organizacije v javnem interesu, kjer je dovoljeno preseganje teh omejitev do dvakratnika, ob upoštevanju števila zaposlenih.

Za delodajalce veljajo naslednje omejitve, ki so določene za posamezni koledarski mesec:

• pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (delavec), se lahko opravi največ 85 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 140 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 210 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 560 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 1050 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se lahko opravi največ 2115 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1000 delavcev, se lahko opravi največ 3170 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1000 do vključno 2000 delavcev, se lahko opravi največ 4230 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2000 delavcev, se lahko opravi največ 5285 ur začasnega ali občasnega dela.

Pri tem je pomembno, da za zaposlenega delavca v tem smislu se šteje delavec, s katerim je delodajalec sklenil pogodbo zaposlitvi za polni delovni čas, ki je veljavna v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to ali gre za zaposlitev za določen ali nedoločen čas.

Na omejitve dopustnosti zneska dohodka na letnem nivoju in preseganja dovoljene kvote ur, morata biti pozorna delodajalec in upokojenec, saj nespoštovanje omejitev predstavlja prekršek, za katerega je zagrožena globa in sicer za večje delodajalce v razponu od 1.200 do 3.000 EUR, za manjše delodajalce, tiste, ki zaposlujejo do 10 delavcev, pa od 1.000 do 2.000 EUR. Z globo od 400 do 1.200 EUR se lahko kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe; upokojenca pa v primeru navedenih kršitev doleti globa v višini 250 do 500 EUR.

V primeru opustitve vodenja evidenc po ZUTD ali ne predložitve obračuna davčnemu organu ter posledično neplačila dajatev, se večji delodajalci kaznujejo z globo od 2.500 do 6.000 EUR, manjši pa v razponu od 1.500 do 3.000 EUR. Z globo od 500 do 1.500 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.

Primer izračuna

Podjetje je sklenilo s fizično osebo, ki ima v RS status upokojenca (polna upokojitev) pogodbo o opravljanju začasnega oziroma občasnega dela in sicer za obdobje enega meseca, za 60 ur po 10,00 EUR /uro (minimalna urna postavka 8,52 EUR bruto). Hkrati so se dogovorili, da mu priznajo še stroške prevoza na delo in iz dela ter nadomestilo za prehrano v skupnem znesku 220,00 EUR.

Upoštevamo torej 60h x 10 EUR/h bruto, kar zanaša 600 EUR ter dodamo 220 EUR stroškov, kar skupaj predstavlja 820,00 EUR bruto.

IZRAČUN**

** Izračun  je informativne narave (vir: računovodja.com)

Družba ob izplačilu predloži preko sistema eDavki obrazec REK-O z oznako vrsta dohodka 1516 in obrazec iREK z oznako vrste dohodka 1230.

Velikost dohodka ne vpliva na pokojnino. Upokojenec pa lahko do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto ali v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, poleg normiranih stroškov, uveljavlja tudi dejanske dokumentirane stroške prevoza in prenočitve, če so nastali v zvezi z opravljanjem dela, pod pogoji in v zneskih, ki jih določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Več informacij je na voljo na spletni strani:

https://www.gov.si/teme/delo-upokojencev/

https://www.zpiz.si/cms/content2019/zaasno-in-obasno-delo-upokojencev

https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5840

Ilirska Bistrica, 15.04.2026

Tomaž Stojanović, NEC Cerknica

SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska

The post Delo po upokojenski pogodbi appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

Minimalni polni prispevki za leto 2026, so se za osebe, ki opravljajo dejavnost in so polno zavarovani na s.p., v marcu zvišali v primerjavi s preteklim obdobjem iz 648,85 EUR na 651,04 EUR, na račun povečanja obveznega zdravstvenega prispevka iz 37,17 EUR na 39,36 EUR.

Znani so tudi pavšalni prispevki za leto 2026, za obdobje april – december, ki so se za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (t. i. popoldanski s.p.), zvišali v primerjavi s preteklim obdobjem in znašajo 113,01 EUR.

Minimalni in maksimalni prispevki za polni s.p.

Za večino samostojnih podjetnikov, ki opravljajo dejavnost kot osnovni poklic (t. i. polni s.p.), se prispevki določajo na podlagi najnižje zavarovalne osnove, ki znaša 60 % povprečne bruto plače preteklega leta (PP).

Po podatkih Statističnega urada RS je povprečna bruto plača za leto 2025 znašala 2.536,03 EUR, kar pomeni 5,9-odstotno nominalno povečanje glede na leto 2024. Posledično se je povečala tudi najnižja zavarovalna osnova, ki za leto 2026 znaša 1.521,62 EUR.

Na tej osnovi se obračunavajo naslednji obvezni prispevki za socialno varnost:

• prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ),
• prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS),
• prispevek za starševsko varstvo,
• prispevek za zaposlovanje,
• od julija 2025 tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Zaradi rasti povprečne plače se bodo minimalni mesečni prispevki za polni s.p. v letu 2026 predvidoma zvišali na približno 648,85 EUR, medtem ko so v letu 2025 znašali 614,83 EUR.

Maksimalni prispevki predstavljajo 3,5x PP, kar predvidoma znaša 3.605,38 EUR.

Spremenjeni zneski običajno začnejo veljati pri obračunu prispevkov za februar (plačilo v marcu) ali marec (plačilo v aprilu), odvisno od datuma uradne objave podatkov o povprečni plači. **za januar 2026 znašajo 614,83 EUR.

Aktualne podatke o višini prispevkov za posamezni mesec najdete na povezavi:

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/prispevki_za_socialno_varnost/osnove_za_placilo_ter_zneski_prispevkov_za_socialno_varnost

Vir: FU, Osnove za plačilo prispevkov

Podjetnik plača prispevke na posamezen račun (3) in z ustreznim sklicem (4), pri čemer DŠ pomeni davčna številka podjetnika (DŠ: 12345678), npr. referenca SI19  12345678-44008 na račun SI56 011008882000003, znesek 370,51 EUR.

Prispevke se skupaj z akontacijo dohodnine plačuje enotno do 20. v mesecu za pretekli mesec, kar pomeni, da je treba znesek za februar poravnati marca. Prispevki za socialno varnost se od leta 2017 samodejno generirajo v sistemu eDavki. Finančna uprava vam do 10. v mesecu v sistem eDavki vloži Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (PODO_OPSVD). Dokument najdete v razdelku »Vloženi«.

S klikom na dokument se vam odpre obračun, podatki za plačilo pa so navedeni na dnu, v razdelku »B. Prispevki za socialno varnost«. Tako lahko vsak mesec preverite točen znesek pavšalnih prispevkov za plačilo.

Na vrhu dokumenta imate tudi možnost, da generirate e-plačilo ali UPN, ki ga lahko pošljete po e-pošti ali shranite na telefon.

Če ste zamudili s plačilom prispevkov ali akontacije, je za zamudo treba obračunati obresti. To naredite tako, da v polje »Obresti do datuma« vnesete datum plačila. Pazite, da vnesete dejanski datum, ko bo banka izvedla plačilo, oziroma upoštevate čas plačilnega prometa vaše banke.

Minimalni prispevki za s.p. z olajšavo ob začetku poslovanja

Podjetniki, ki prvič odprejo s.p., lahko v prvih dveh letih poslovanja koristijo delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta olajšava velja izključno za polni s.p., ne pa za popoldanski s.p. ali druge vrste prispevkov.

Shema olajšave je naslednja:

• leto poslovanja: 50 % oprostitev prispevka za PIZ
• leto poslovanja: 30 % oprostitev prispevka za PIZ

Na podlagi ocen za leto 2026 bodo skupni mesečni prispevki znašali približno:

• 465,79 EUR v prvem letu poslovanja
• 542,93 EUR v drugem letu poslovanja

Po preteku 24 mesecev od prvega vpisa v poslovni register olajšava samodejno preneha in podjetnik začne plačevati polni znesek prispevkov. Pomembno je tudi, da te olajšave ni mogoče ponovno uveljavljati, če podjetnik s.p. zapre in ga kasneje ponovno odpre.

Prispevki za popoldanski s.p. 2026

Samostojni podjetniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost in niso vključeni v obvezno zavarovanje na tej podlagi (ker so zavarovani drugje – najpogosteje prek delovnega razmerja), se obravnavajo kot osebe, ki dejavnost opravljajo kot postranski poklic. Pogovorno jim pravimo »popoldanski s.p«.

Prispevki za popoldanski s.p. v letu 2026 so sestavljeni iz prispevkov za zdravstveno zavarovanje, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevek za dolgotrajno oskrbo. Pavšalne prispevke se skupaj z akontacijo dohodnine plačuje enotno do 20. v mesecu za pretekli mesec, kar pomeni, da je treba znesek za februar poravnati marca.

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) se plačuje za primere invalidnosti, telesne okvare ali smrti. Višino prispevka določa Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja, ki je sprejet marca in velja za obdobje od aprila tekočega koledarskega leta do marca naslednjega leta. Če zavezanec opravlja dejavnost v posameznem mesecu manj kot 15 dni (na začetku ali koncu opravljanja dejavnosti), se plača polovični znesek PIZ prispevka.

Kako plačamo prispevke?

Zneske za prispevke poravnate na spodnja transakcijska računa (TTR). V sklicu uporabite model 19 ter svojo davčno številko, s pripisom:

• -44008 za prispevek PIZ
• -45004 za prispevek ZZZS
• -45004 za prispevek ZZZS-DO

Podjetnik plača prispevke na posamezen račun (2) in z ustreznim sklicem (2), pri čemer DŠ pomeni davčna številka podjetnika (DŠ: 12345678), npr. referenca SI19  12345678-44008 na račun SI56 011008882000003, znesek 52,05 EUR.

Če ste zamudili s plačilom prispevkov ali akontacije, je za zamudo treba obračunati obresti. To naredite tako, da v polje »Obresti do datuma« vnesete datum plačila. Pazite, da vnesete dejanski datum, ko bo banka izvedla plačilo, oziroma upoštevate čas plačilnega prometa vaše banke.

Uporaba mobilne aplikacije eDavki

Tudi za generiranje plačilnih nalogov in preverjanje stanja obveznosti do države.

Mobilna aplikacija eDavki omogoča zavezancem enostaven in hiter dostop do davčnih informacij ter urejanje obveznosti do Finančne uprave Republike Slovenije neposredno prek mobilne naprave. Namenjena je tako posameznikom kot tudi podjetnikom in zakonitim zastopnikom družb, saj poenostavlja komunikacijo z davčnim organom in omogoča učinkovitejše upravljanje davčnih postopkov. Prek aplikacije je mogoče hitro in varno oddajati davčne obrazce ter napovedi, prejemati uradne dokumente v okviru elektronskega vročanja ter spremljati stanje davčnih obveznosti in morebitnih vračil. Sistem hkrati zagotavlja visoko raven varnosti in zaščite osebnih podatkov. Posebna prednost aplikacije je tudi možnost urejanja davčnih zadev v imenu drugih zavezancev, na primer otrok, podjetja, društva ali drugih subjektov, če ima uporabnik ustrezna pooblastila oziroma nastopa kot njihov zakoniti zastopnik.

Svoje obveznosti lahko preverite v mobilni aplikaciji eDavki, ravno tako lahko izvedete spletna plačila prek eDavkov. Izvedete lahko spletno plačilo ali generirate UPN. Kot navajajo na FU: »Podatki prve polovice leta 2025 kažejo, da zavezanci najpogosteje izberejo plačilo s Flikom (54 odstotkov zavezancev), sledita Mastercard (23 odstotkov zavezancev) in Visa (12 odstotkov zavezancev). Ostale načine plačila predstavljajo plačilne kartice Diners Club, mBills in VALÚ.«

Postopek plačila obveznosti prek eDavkov je prikazan v kratkem predstavitvenem videu.

Drugi uporabni prikazi:

• Video: Registracija v mobilno aplikacijo eDavki
• Video: Prijava na eVročanje v mobilni aplikaciji eDavki
• Video: Predstavitev mobilne aplikacije eDavki za ranljive skupine
• Video: Plačevanje obveznosti do FURS v mobilni aplikaciji eDavki
• Video: Preverite svoj informativni izračun dohodnine (IID) v mobilni aplikaciji eDavki
• Video: Predstavitev mobilne aplikacije eDavki
• Vodnik za vklop dvofaktorske avtentikacije (2FA) v mobilni aplikaciji eDavki

Aplikacija eDavki je dostopna na spodnjih povezavah ter kot mobilna aplikacija za Android in iOS uporabnike v trgovinah Google Play in App Store.

Google play

App Store

Več informacij je na voljo na spletni strani:

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/poslovanje_z_nami/e_davki/mobilna_aplikacija_edavki/

Ilirska Bistrica, 08.04.2026

Tomaž Stojanović, NEC Cerknica

SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska

The post Prispevki za (popoldanski) s.p. – spremembe marec in april 2026 appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

Kaj morajo delodajalci v letu 2026 vedeti o neobdavčenih povračilih stroškov službenih poti

V letu 2026 področje dnevnic in povračil potnih stroškov v slovenskem gospodarstvu ostaja eno ključnih operativnih in davčnih vprašanj pri obračunu stroškov dela. Čeprav se tematika pogosto obravnava rutinsko, so napake v praksi še vedno pogoste, npr. nepravilna uporaba zneskov, neustrezna dokumentacija, zamenjevanje službene poti z delom na terenu ali začasno napotitvijo ter napačno poročanje v REK-obrazcih. Davčna posledica takih napak je lahko neposredna, saj se del izplačila, ki presega zakonsko dopustne oziroma davčno priznane zneske, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, posledično pa tudi v osnovo za prispevke za socialno varnost.

Pravna podlaga za obravnavo dnevnic in drugih povračil v letu 2026 je večplastna. Osnovno izhodišče daje 44. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2), ki določa, katera povračila stroškov se ne vštevajo v davčno osnovo. Konkretne višine neobdavčenih zneskov v Sloveniji in pravila za službena potovanja pa določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Za službena potovanja v tujino se višina dnevnice navezuje na poseben predpis Vlade RS o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, ki se uporablja od 1. januarja 2026.

Pravica delavca ni isto kot davčno neobdavčen znesek

V praksi je treba najprej razjasniti temeljno razliko, saj delodajalec lahko pravico do povračil stroškov določi v pogodbi o zaposlitvi, internem aktu ali kolektivni pogodbi, vendar to še ne pomeni, da je celotno izplačilo avtomatično tudi davčno neobdavčeno. FURS posebej opozarja, da je treba delovnopravno ureditev ločiti od davčne obravnave. Če delodajalec izplača višje zneske od tistih, ki jih za neobdavčeno obravnavo dopušča vlada oziroma davčna uredba, se presežek všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

To je za gospodarstvo posebej pomembno pri mednarodnem poslovanju, kjer podjetja pogosto sledijo internim pravilnikom ali mednarodnim praksam skupine. Tudi v takih primerih mora slovenski izplačevalec pri davčni obravnavi preveriti, ali so izpolnjeni pogoji po ZDoh-2, Uredbi in pravilih poročanja v REK-O.

Dnevnice za službeno potovanje v Sloveniji v letu 2026

Za službeno potovanje v Sloveniji se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do naslednjih višin:

• za potovanje, ki traja nad 12 do 24 ur: 27,81 EUR
• za potovanje, ki traja nad 8 do 12 ur: 13,88 EUR
• za potovanje, ki traja nad 6 do 8 ur: 9,69 EUR

Ker je veljavna davčna uredba na teh zneskih ostala nespremenjena od 1. januarja 2023 dalje, se ti zneski uporabljajo tudi v letu 2026. To pomeni, da so za slovenska službena potovanja v letu 2026 še vedno relevantne iste davčno priznane višine, ki so bile uveljavljene z zadnjo spremembo uredbe konec leta 2022.

Posebnost velja pri prenočevanju z vključenim zajtrkom. Če stroški prenočevanja na službenem potovanju v Sloveniji vključujejo tudi zajtrk, se neobdavčeni znesek dnevnice zmanjša:

• pri poti nad 8 do 12 ur za 15 %, torej na 11,80 EUR,
• pri poti nad 12 do 24 ur za 10 %, torej na 25,03 EUR.

Za delodajalce to pomeni, da je pri domačih službenih poteh treba poleg trajanja poti vedno preveriti še strukturo stroškov prenočitve. Če je bil zajtrk del hotelske storitve, polna dnevnica praviloma ni več davčno nevtralna.

Pomembna razmejitev v praksi je razlika med prehrano med delom in dnevnico za službeno potovanje. Uredba določa, da se povračilo stroškov za prehrano med delom ne všteva v davčno osnovo do višine 7,96 EUR za vsak dan, ko je delavec na delu prisoten štiri ure ali več. Če je na delu prisoten deset ur ali več, se za vsako dopolnjeno uro po osmih urah prisotnosti ne všteva še dodatnih 0,99 EUR. To razlikovanje je posebej relevantno pri delih, ki se opravljajo pretežno zunaj sedeža delodajalca, vendar se delavec vsak dan vrača domov. V takem primeru uredba za delo na območju Slovenije izrecno določa, da se ne uporablja režim dnevnic, ampak režim prehrane med delom. Podjetja, ki izvajajo terensko prodajo, servisne dejavnosti, montaže ali nadzor na različnih lokacijah po Sloveniji, tu pogosto naredijo napako, ko izplačujejo dnevnice, čeprav bi bila pravilna obravnava povračilo za prehrano med delom

Prevoz na delo in z dela ter prevoz na službeni poti

Za prevoz na delo in z dela se v davčno osnovo ne všteva povračilo do višine 0,21 EUR za vsak polni kilometer med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela za vsak dan prisotnosti, če je kraj dela od prebivališča oddaljen najmanj en kilometer. V kolikor je organiziran javni prevoz se lahko delavcu povrne tudi povračilo za mesečno vozovnico za javni prevoz (lahko tudi delež). Tu je potrebno opozoriti, da za zaposlene v javni upravi veljajo drugačna pravila. Uvedba enotne vozovnice vpliva na povračila stroškov prevoza na delo predvsem pri tistih delodajalcih, ki stroške prevoza povrnejo v obliki najcenejšega javnega prevoza. Zaposleni, ki uporabljajo medkrajevni in mestni javni prevoz, lahko pričakujejo povračilo stroškov obeh vozovnic. Če zaposleni uporabljajo le eno vrsto javnega prevoza, dobijo povračilo do te višine.

Povsem druga pravila veljajo za službeno potovanje. Če delavec na službeni poti uporabi lastno vozilo, se povračilo stroškov prevoza ne všteva v davčno osnovo do višine 0,43 EUR za vsak prevoženi kilometer. Ta znesek velja tako za potovanja v Sloveniji kot v tujini, če zaposleni uporablja lastno vozilo s soglasjem delodajalca (potni nalog). Če pa uporablja javni prevoz, najeto vozilo ali službeno vozilo, se neobdavčeno priznajo dejanski stroški, če so ustrezno izkazani. Uredba izrecno zahteva, da je vrsta prevoza odobrena v potnem nalogu, stroški pa podprti z dokazili. Za podjetja to pomeni zelo jasno pravilo, saj brez ustreznega potnega naloga in brez računov oziroma druge verodostojne dokumentacije je tudi sicer dopustno povračilo lahko davčno sporno.

Zaposleni na službenem potovanju v tujino prednostno uporablja javni prevoz, taksi pa le izjemoma, če javni prevoz ni na voljo ali v okoliščinah, kot so pot pozno ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah, veliko prtljage, varnostni vidik poti, zamuda letala, zaradi katere lahko zaposleni, če uporabi javni prevoz, zamudi na sestanek, daljši čas trajanja sestanka od predvidenega, kar vpliva na krajši časovni razpon za prevoz iz kraja sestanka na letališče in v drugih podobnih primerih, ko bi uporaba javnega prevoza povzročila zamudo ali onemogočila izvedbo službene naloge.

Prenočevanje – dejanski stroški, a le ob ustrezni dokumentaciji

Povračilo stroškov prenočevanja na službenem potovanju se ne všteva v davčno osnovo do višine dejanskih stroškov za prenočevanje, vendar le, če je strošek dokumentiran s potnim nalogom in z računi. Uredba tu ne določa pavšalnega zneska, temveč izhaja iz dejansko nastalega in izkazanega stroška.

To v praksi pomeni, da podjetje pri službenih poteh lahko povrne tudi višji strošek hotelske nastanitve, če je ta poslovno utemeljen in ustrezno izkazan. Kljub temu je z vidika notranjih kontrol priporočljivo določiti interne omejitve ali razrede nastanitev, zlasti pri pogostih mednarodnih poteh. Davčni predpis sicer priznava dejanski strošek, upravljavsko pa mora podjetje še vedno paziti na gospodarnost, notranja pravila in sledljivost odobritev. Bodite tudi pozorni, da strošek nočitve, ki je bil plačan s službenega računa in račun izdan na podjetje, ne uveljavite dvakrat – še v potnem nalogu.

Dnevnice za tujino v letu 2026

Za službeno potovanje v tujino ZDoh-2 in davčna uredba ne določata enotnega pavšala, temveč se neobdavčeni znesek navezuje na znesek, določen za posamezno državo oziroma mesto v posebnem predpisu Vlade RS. Nova Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 102/25 in se uporablja od 1. januarja 2026. Ta uredba neposredno ureja javni sektor, hkrati pa je v davčni uredbi uporabljena kot referenčni predpis za določanje neobdavčenih zneskov dnevnic za službena potovanja v tujino.

Uredba za tujino ne določa načina izračunavanja dnevnic za službena potovanja, prav tako ne določa, da se čas trajanja za posamezno dnevnico računa po datumih, temveč je čas določen v urah. Praviloma je višina dnevnice in način izračuna določen v kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih delodajalca. Če kolektivna pogodba ali drug splošen akt, ki zavezuje posameznega delodajalca, ne določa načina izračuna dnevnice, lahko le-ta smiselno upošteva določila 8. člena Uredbe za tujino.

8. člena Uredbe za tujino, ki določa, da se dnevnice, ki veljajo za državo, v katero se službeno potuje, obračunajo za celoten čas trajanja službenega potovanja, ki se izračuna v urah od datuma in ure začetka potovanja do datuma in ure, ko se službeno potovanje zaključi. Na tej podlagi se najprej ugotovi število celih dnevnic za vsakih 24 ur potovanja, za preostanek ur pa se dnevnica ugotovi v skladu z 9. členom te Uredbe.

Davčno priznane višine za tujino se določijo glede na trajanje poti in zagotovljene obroke:

• nad 14 do 24 ur: nad 14 do 24 ur: 100% cela dnevnica, za zagotovljeni brezplačni zajtrk se odšteje 10 % dnevnice; za zagotovljeno brezplačno kosilo se odšteje 35 % dnevnice; za zagotovljeno brezplačno večerjo se odšteje 35 % dnevnice.
• nad 8 do 14 ur: 75% dnevnice, za zagotovljeni brezplačni zajtrk se odšteje 15 % od 75 % dnevnice; za zagotovljeno brezplačno kosilo se odšteje 40 % od 75 % dnevnice; za zagotovljeno brezplačno večerjo se odšteje 40 % od 75 % dnevnice.
• nad 6 do 8 ur: do 25 % tega zneska.

Če zaposleni zagotovljenega brezplačnega obroka ni mogel izkoristiti zaradi opravičljivih razlogov, lahko oseba, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, ali druga pooblaščena oseba odloči, da se ta obrok ne odšteje od dnevnice.

Če službeno potovanje traja 6 ur ali manj, zaposlenemu dnevnica ne pripada. Prav tako je treba paziti na natančno beleženje ure odhoda in prihoda na potnem nalogu.

Stroški za službena potovanja se povrnejo v valuti obračuna naloga za službeno potovanje ali v domači valuti, preračunano po referenčnih tečajih Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: ECB), ki jih objavlja Banka Slovenije, veljavnih na zadnji dan potovanja. Za preračun stroškov iz valut držav, ki niso na dnevni tečajni listi za komitente Banke Slovenije, se uporabi tečaj s tečajnice referenčnih tečajev ECB oziroma tečajnice Banke Slovenije za valute, za katere ECB ne objavlja dnevnih referenčnih tečajev. Če zaposleni za potrebe obračuna stroškov predloži dokazilo o zamenjavi v valute iz prejšnjega stavka, na podlagi katerega je mogoče ugotoviti menjalno razmerje (menjalni listek, dokazilo o elektronskem plačilu in podobno), se izkazani tečaj zamenjave upošteva pri obračunu. Vsi stroški posameznega službenega potovanja se preračunajo v valuto obračuna po referenčnem tečaju, in sicer dnevnice po referenčnem tečaju na zadnji dan potovanja, preostali stroški, nastali v tujini, pa po referenčnem tečaju na dan nastanka stroška oziroma na dan izstavitve listine, ki izkazuje nastali strošek.

Več na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2025-01-3494

Druge posebnosti in novosti za službena potovanja v tujini

Uredba neposredno ureja javni sektor, hkrati pa je v davčni uredbi uporabljena kot referenčni predpis za določanje neobdavčenih zneskov dnevnic za službena potovanja v tujino.

Novost, ki jo nova uredba določa je, da če je zaposleni napoten na službeno potovanje v tujino v okviru sodelovanja v programu evropske ali mednarodne organizacije, ki v celoti financira takšno sodelovanje, se upravičenost in višina povračil ugotavljata tako, kakor določajo pravila te organizacije.

Uredba pojasnjuje vrste stroškov službenega potovanja, pri čemer opredeljuje tudi VIP-storitve in možnost sklenitve zavarovanja riziko odpovedi, pri čemer se pogoji in razlogi odpovedi določijo v zavarovalni polici.

Stroški za službeno potovanje v tujino, ki se povrnejo zaposlenemu ali jih delodajalec neposredno poravna ponudniku, so: 1. dnevnica kot povračilo stroškov prehrane, 2. stroški za prenočišče, 3. stroški za dnevni počitek, 4. stroški prevoza, 5. parkirnina, cestnina, predornina in stroški nakupa vinjete, 6. stroški zdravstvenih storitev in zavarovanj, 7. stroški reprezentance, 8. stroški, povezani z uporabo VIP-storitev ali VIP-prehoda na letališču na način, določen v drugem odstavku tega člena, in 9. drugi stroški, povezani z opravljanjem službenih nalog na službenem potovanju, na podlagi dokazil o stroških.

Zaposleni na službenem potovanju v tujino prednostno uporablja javni prevoz, taksi pa le izjemoma, če javni prevoz ni na voljo ali v okoliščinah, kot so pot pozno ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah, veliko prtljage, varnostni vidik poti, zamuda letala, zaradi katere lahko zaposleni, če uporabi javni prevoz, zamudi na sestanek, daljši čas trajanja sestanka od predvidenega, kar vpliva na krajši časovni razpon za prevoz iz kraja sestanka na letališče in v drugih podobnih primerih, ko bi uporaba javnega prevoza povzročila zamudo ali onemogočila izvedbo službene naloge.

Uredba za javni sektor, ne pa tudi za gospodarski sektor, ureja načrt službenih potovanj in kombiniranje službenega in zasebnega potovanja, kar pa je lahko vzgled za gospodarski sektor:

Nova uredba v 3. členu zahteva, da delodajalec pripravi načrt službenih potovanj v tujino za posamezno koledarsko leto, kadar so taka potovanja predvidljiva. Hkrati mora določiti tudi usmeritve glede števila udeležencev, na pot pa naj gredo le zaposleni, ki imajo na dogodku ključno vlogo oziroma se vsebina dogodka neposredno nanaša na njihovo delo. Za prakso to pomeni, da se krepi zahteva po vnaprejšnjem utemeljevanju službenih poti, ne več le po naknadnem obračunu stroškov.

Ena najbolj opaznih novosti je poseben člen o kombiniranju službenega in zasebnega potovanja v tujino. Zaposleni lahko to stori le na podlagi predhodnega pisnega dovoljenja, ki mora biti priloga naloga za službeno potovanje. Dovoljenje mora vsebovati natančne podatke o začetku in koncu službenega ter zasebnega dela poti, pa tudi obveznost ločenih dokazil o stroških. V času zasebnega potovanja, ki traja v delovnih dneh, zaposleni izrablja letni dopust, presežek ur ali drugo upravičeno odsotnost z dela v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba, in ki mu jo delodajalec predhodno odobri.

Začasna napotitev v tujino ni isto kot službena pot

ZDoh-2 poleg klasične službene poti posebej ureja tudi povračila stroškov v zvezi z začasno napotitvijo na delo v tujino. Za prehrano za vsak delovni dan v času napotitve velja, da se pri napotitvah, ki trajajo neprekinjeno do največ 30 dni, oziroma do 90 dni za voznike v mednarodnem cestnem prometu, uporabljajo pravila, določena za službeno potovanje v tujino.

To razlikovanje je izjemno pomembno. Službena pot je praviloma krajša, vezana na konkreten poslovni namen in časovno omejena, medtem ko je napotitev povezana z začasnim opravljanjem dela v tujini. Napačna kvalifikacija lahko povzroči napačen obračun, še posebej pri gradbeništvu, montažnih delih, mednarodni logistiki in projektnih ekipah.

Če niste prepričani o informacijah, se lahko obrnete na nas.

tomaz@nec-cerknica.si ali 031 408 754.

—

Ilirska Bistrica, 09.03.2026

Tomaž Stojanović, NEC Cerknica,

SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska

The post Dnevnice in potni stroški v gospodarstvu v Sloveniji in tujini (2026) appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

Normiranci in evidence v 2026: Kaj morate vedeti (popravek marec 2026)

Sistem obdavčitve samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki je v Sloveniji že več let eden izmed pomembnejših instrumentov za spodbujanje mikro podjetništva in samostojnega dela. Zaradi enostavne administracije in predvidljive davčne obremenitve se zanj odloča velik delež podjetnikov, zlasti v storitvenih dejavnostih, kot so svetovanje, informacijske tehnologije, kreativne industrije in druge oblike samostojnega strokovnega dela.

Od 1. januarja 2026 so normirani samostojni podjetniki (s.p.) v Sloveniji soočeni z novimi davčnimi pravili za ugotavljanje davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. Spremembe vplivajo na pogoje za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov, višino priznanih odhodkov ter obveznosti poročanja. Če razmišljate o ustanovitvi s.p. ali že poslujete kot normiranec, je pomembno, da se seznanite z novostmi.

Kaj so normirani odhodki?

Normirani samostojni podjetnik (normiranec) ugotavlja davčno osnovo na poenostavljen način. Namesto dejanskih stroškov se priznajo normirani odhodki, ki predstavljajo določen delež prihodkov.

Gre za poenostavljen način obdavčitve, kjer podjetnik ne vodi dejanskih stroškov, ampak mu Finančna uprava prizna odhodke pavšalno oz. normirano – glede na višino prihodkov oz. izdanih računov. Upošteva se neto vrednost brez DDV, v koliko je oseba zavezanec za DDV.

• Davčna osnova = prihodki − normirani odhodki
• Obdavčitev: 20% ali 35% (dokončna, cedularna obdavčitev, ki se ne všteva v dohodnino)

Pri tem je potrebno ločiti dva tipa zavezancev:

1. Zavezanci, ki izpolnjujejo pogoj neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni zavarovalni čas (nosilec dejavnosti)
2. Zavezanci, ki pogoja neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni zavarovalni čas (nosilec dejavnosti) ne izpolnjujejo – v to skupino sodi tudi t.i. popoldanskih s.p.

Davčna osnova in obdavčitev

Z novim sistemom, ki začne veljati 1. januarja 2026, se pri normiranih samostojnih podjetnikih uvaja progresivna obdavčitev davčne osnove. To pomeni, da se davek ne obračuna več po enotni stopnji, temveč se uporablja dvostopenjska davčna lestvica, pri kateri se del davčne osnove obdavči po nižji stopnji, presežek pa po višji. Davčna obravnava se razlikuje glede na status podjetnika oziroma njegovo vključitev v obvezna socialna zavarovanja.

Na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega:

„Popoldanec“ ali na podlagi samozaposlitve, ki NI v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega:

Pri tem je potrebno paziti, da podjetnik ne more koristiti davčnih olajšav – tudi splošne davčne olajšave.

Spremenjene prihodkovne meje od leta 2026 vključujoč spremembe 6. člena ZPZR-A

Ena izmed pomembnejših sprememb zakona je povišanje prihodkovnih pragov za vstop in obstanek v sistemu normiranih odhodkov.

Od leta 2026 veljajo naslednje meje:

Povišanje pragov pomeni, da bo sistem normiranih odhodkov še vedno dostopen tudi podjetnikom z relativno visokimi prihodki. Vendar pa hkrati zakon uvaja tudi dodatne mehanizme nadzora, ki določajo, kdaj mora podjetnik iz sistema izstopiti.

Vstop v sistem normiranih odhodkov od leta 2026 (Datum začetka uporabe: 07.03.2026)

Zakon uvaja tudi pomembne spremembe glede pogojev za vstop oziroma ponovni vstop v sistem normirancev.

S spremembo tretjega in četrtega odstavka 6. člena ZPZR-A se spreminjajo pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov, in sicer lahko po novem zavezanci priglasijo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom ne presega:

• 000 evrov in je bil v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem letu obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega,
• 000 evrov in v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem letu ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega,
• 000 evrov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka (je bil v predhodnih dveh letih eno leto obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega, drugo leto pa ne).

S spremembo je bila tako odpravljena določba ZPZR, ki je vsebovala 5 letno prepoved priglasitve ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, v primeru izstopa iz sistema normiranosti oziroma v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti.

POZOR, bistvena novost – Spremenjen izračun limita za vstop v normiranost ob ZAČETKU opravljanja dejavnosti v primeru krajšega obdobja opravljanja dejavnosti v dveh PREDHODNIH davčnih letih.

Na podlagi 4. odstavka 6. člena ZPZR-A je novost je tudi spremenjen izračun limita za vstop v normiranost ob začetku opravljanja dejavnosti, za zavezanca, ki je v kateremkoli od dveh zaporednih predhodnih davčnih letih pred tem davčnim letom opravljal dejavnost, le del davčnega leta, torej v primeru krajšega obdobja opravljanja dejavnosti v dveh predhodnih davčnih letih! Spremenjen četrti odstavek 6. člena ZPZR določa pogoje za priglasitev normiranosti v primeru začetka opravljanja dejavnosti. Skladno z novim četrtim odstavkom 6. člena ZPZR, se pri presoji izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pri zavezancu, ki je v kateremkoli od dveh zaporednih predhodnih davčnih letih pred tem davčnim letom opravljal dejavnost le del davčnega leta, povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, iz prejšnjega odstavka prilagodi sorazmerno glede na obdobje opravljanja dejavnosti v teh davčnih letih.

Zakon tudi določa, da se za potrebe določanja višine prihodkov iz tretjega in šestega odstavka 6. člena ZPZR, ne uporabljata četrti in sedmi odstavek tega člena, če je v 18 mesecih pred priglasitvijo normiranca zavezanec ustanovil družbo, zavod, primerljivo osebo po tujem pravu / preoblikovanje / prenos podjetja. V tem priemru je potrebno upoštevati prihodke teh oseb. Upoštevajo se tudi prihodki povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ne upošteva pa se 4. odstavek, ki govori o prilagoditvi prihodkov sorazmerno glede na obdobje opravljanja dejavnosti v teh davčnih letih.

Primer:

Zavezanec, ki je v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih v vsakem davčnem letu (2024 in 2025) posebej opravljal dejavnost 3 mesece (90 dni v vsakem davčnem letu), lahko za ponovni vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v letu 2026 doseže maksimalne povprečne prihodke iz dejavnosti, ugotovljene po pravilih o računovodenju, v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih po formuli (gre za zavezanca, ki v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega).

Izračun povprečja prihodkov za vstop v normiranost v konkretnem primeru:

(število dni opravljanja dejavnosti v letu 2024 in 2025 (90+90)) / (skupno število dni v letih 2024 in 2025 (366+365)) X (limit prihodkov iz tretjega odstavka, glede na vključenost v zavarovanje (50.000 evrov)) = (180 / 731) X 50.000 evrov = 12.311,90 evra.

Zavezanec v našem primeru bo lahko vstopil v sistem normiranih odhodkov, če povprečje njegovih prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih letih ne bo presegalo 12.311,90 evra.

Izenačitev pogojev za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v oddanih obračunih za leto 2025

Do spremembe pogojev za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je prišlo v času oddajanja davčnih obračunov za leto 2025. Zavezanci, ki bodo v davčnih obračunih za leto 2025 označili, da želijo iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, preiti na način ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, bodo priglasitev normiranosti za leto 2026, lahko izvedli tako pod pogoji ZPZR (upoštevajo se prihodki iz dejavnosti samo preteklega davčnega leta) kot tudi pod spremenjenimi pogoji iz novele ZPZR-A (upošteva se povprečje prihodkov iz dejavnosti v preteklih dveh letih in njihova sorazmernost glede na število dni poslovanja v preteklih dveh letih).

Uporaba pogojev priglasitve normiranosti po določbah ZPZR je mogoča le do roka za predložitev davčnih obračunov za leto 2025, to je do 31. marca 2026. Po tem roku se bodo upoštevale izključno določbe, ki so bile uvedene z novelo ZPZR-A.

Obvezno zavarovanje na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj devet mesecev po novem

Določen je nov šestnajsti odstavek 6. člena ZPZR, ki sledi odločitvi Ustavnega sodišča št. U-I-43/24-17, z dne 13. novembra 2025. Po novem se šteje, da je zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj devet mesecev, če je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega.

Navedeno pomeni, da bodo pogoji za priznavanje višjih normiranih odhodkov (in tudi limitov za vstop in izstop iz sistema normiranih odhodkov) za razliko od preteklih let, izpolnjeni tudi v primeru:

• ko je zavezanec pol leta zavarovan za polni delovni čas iz naslova samozaposlitve, pol leta pa za polovični delovni čas (npr. za polovični pa iz naslova starševskega varstva), in tudi
• ko je zavezanec iz naslova samozaposlitve celotno leto zavarovan za 6 ur (2 uri pa iz drugega naslova).

POZOR – Možnost naknadne priglasitve ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov zaradi omilitve pogojev po ZPZR-A

V prvem odstavku 4. člena novele ZPZR-A je določeno, da zavezanec, ki je do uveljavitve te novele oddal obračun (akontacije) dohodnine od dohodka iz dejavnosti in ni priglasil oziroma je izstopil iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026, izpolnjuje pa pogoje za priglasitev na podlagi spremenjenega 6. člena novele, lahko ne glede na prvi in drugi odstavek 53. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026 do 31. marca 2026.

V drugem odstavku 4. člena novele ZPZR-A je določeno, da zavezanec, ki je letu 2026 do uveljavitve novele na novo začel opravljati dejavnost in ni priglasil ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026, izpolnjuje pa pogoje za priglasitev iz spremenjenega 6. člena novele ZPZR-A, lahko dopolni prijavo za vpis v davčni register z izjavo, da za davčno leto 2026, v katerem je začel na novo opravljati dejavnost, uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjavo o izpolnjevanju pogojev na podlagi spremenjenega 6. člena novele, vse v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, do 31. marca 2026.

Zavezance, ki v letu 2026 želijo ugotavljati davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov in:

• se nahajajo v položaju iz prvega odstavka 4. člena ZPZR ali
• so v letu 2026 do uveljavitve novele ZPZR-A na novo začeli opravljati dejavnost ter se nahajajo v položaju iz drugega odstavka 4. člena ZPZR,

FU poziva, da do 31. marca 2026 preko sistema eDavki oddajo lastni dokument (NF-LD), s katerim priglasijo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026. Opozarjamo, da priglasitev sheme normiranih odhodkov v primerih iz 4. člena ZPZR-A po tem roku več ne bo mogoča.

Obvezni izstop iz sistema normirancev

Pomembna novost je sprememba metodologije za določanje obveznega izstopa iz sistema.

Do leta 2025 je bil ključni kriterij letni prihodek, od leta 2026 pa se uporablja povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let.

Za leto 2026 se pri preverjanju pogojev že upoštevajo prihodki iz let 2024 in 2025. Nova ureditev prinaša še eno pomembno spremembo: pri izračunu povprečja prihodkov se upošteva tudi leto, v katerem podjetnik dejavnosti še ni opravljal. Upošteva se kot 0 € prihodkov.

Vstop ali izstop iz sistema se priglasi v davčnem obračunu, ob oddaji podatkov FU.

POZOR – Izenačitev pogojev za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v oddanih obračunih za leto 2025

Do spremembe pogojev za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je prišlo v času oddajanja davčnih obračunov za leto 2025. Zavezanci, ki bodo v davčnih obračunih za leto 2025 označili, da želijo iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, preiti na način ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, bodo priglasitev normiranosti za leto 2026, lahko izvedli tako pod pogoji ZPZR (upoštevajo se prihodki iz dejavnosti samo preteklega davčnega leta) kot tudi pod spremenjenimi pogoji iz novele ZPZR-A (upošteva se povprečje prihodkov iz dejavnosti v preteklih dveh letih in njihova sorazmernost glede na število dni poslovanja v preteklih dveh letih).

Uporaba pogojev priglasitve normiranosti po določbah ZPZR je mogoča le do roka za predložitev davčnih obračunov za leto 2025, to je do 31. marca 2026. Po tem roku se bodo upoštevale izključno določbe, ki so bile uvedene z novelo ZPZR-A.

Višina obdavčitve

1. Zavezanci, ki izpolnjujejo pogoj neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni zavarovalni čas (nosilec dejavnosti) bodo davek izračunali po lestvici:

Podjetniku se priznajo normirani odhodki v % prihodkov, na podlagi prihodkov iz dejavnosti (izstavljenih računov).

Obdavčitev:

Prihodki do 60.000 EUR – 80% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (4% od prihodkov (izdanih računov)).

+

Prihodki nad 60.000 EUR do 120.000 EUR – 0% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (20% od prihodkov in ohranitev normiranstva v prihodnjem letu).

+

Prihodki nad 120.000 EUR – 0% prihodkov = davčna osnova x 35% dokončna obdavčitev (35% od prihodkov in obvezne izstop iz sistema v prihodnjem letu).

= skupna vrednost obdavčitve

Primera:

60. A) 60.000 EUR prometa – 80% normirani odhodki =  000 EUR davčne osnove x 20% cedularna obdavčitev  = 2.400 EUR davka (4% prihodkov od 60.000 EUR)
61. B) 120.000 EUR prometa – upoštevamo do 60.000 EUR, 80% in nato nad 60.000 EUR, 0%  =  (za 60.000 EUR prometa je davčna osnova  000 EUR, kot v A) + nad 60.000 EUR do 120.000 EUR prometa je davčna osnova razlika v višini 60.000 EUR (-0%) = 72.000 EUR davčne osnove, ki je obdavčena celularno z 20% = 14.400 EUR davka (12% prihodkov od 120.000 EUR)

Nad 72.000 EUR davčne osnove (nad 120.000 EUR prometa) je obdavčitev 35% in obvezen izstop iz normirancev, če je povprečje dveh let več kot 120.000 EUR.

2. Zavezanci, ki pogoja neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni zavarovalni čas (nosilec dejavnosti) ne izpolnjujejo – v to skupino sodi tudi t.i. popoldanskih s.p., pa bodo davek izračunali po lestvici:

Podjetniku se priznajo normirani odhodki v % prihodkov, na podlagi prihodkov iz dejavnosti (izstavljenih računov).

Obdavčitev:

Prihodki do 12.500 EUR – 80% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (4% od prihodkov (izdanih računov)).

+

Prihodki nad 12.500 do 30.000 EUR – 40% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev  (12% od prihodkov)

+

Prihodki nad 30.000 EUR do 50.000 EUR – 0% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (20% od prihodkov in ohranitev normiranstva v prihodnjem letu)

+

Prihodki nad 50.000 EUR – 0% prihodkov = davčna osnova x 35% dokončna obdavčitev (35% od prihodkov in obvezne izstop iz sistema v prihodnjem letu)

= skupna vrednost obdavčitve

Primeri:

12. A) 12.500 EUR prometa – 80% normirani odhodki =  500 EUR davčne osnove x 20% cedularna obdavčitev  = 500 EUR davka (4% prihodkov od 12.500 EUR)
13. B) 30.000 EUR prometa – upoštevamo do 12.500 EUR, 80% in nato nad 12.500 EUR, 40% normirani odhodki  =  (za 12.500 EUR prometa je davčna osnova 2500 EUR, kot v A) + nad 12.500 EUR do 30.000 EUR prometa je davčna osnova razlika v višini 10.500 EUR (-40%) = 13.000 EUR davčne osnove, ki je obdavčena celularno z 20% = 2.600 EUR davka (8,66% prihodkov od 30.000 EUR)
14. C) 50.000 EUR prometa – upoštevamo do 12.500 EUR, 80% in nato nad 12.500 EUR, 40% normirani odhodki, in nato nad 30.000 EUR, 0%  =  (za 12.500 EUR prometa je davčna osnova 2500 EUR, kot v A) + (nad 12.500 EUR do 30.000 EUR, kot v B) + nad 30.000 EUR prometa je davčna osnova razlika v višini 20.000 EUR (-0%)= 2500 + 10.500 + 20.000 = 33.000 EUR x 20% cedularna obdavčitev  = 6.600 EUR (13,20% prihodkov).

Nad 33.000 EUR davčne osnove (nad 50.000 EUR prometa) je obdavčitev 35% in obvezen izstop iz normirancev, če je povprečje dveh let več kot 50.000 EUR.

Evidence

Normirani samostojni podjetnik ima v primerjavi s podjetniki, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov, bistveno manj administrativnih obveznosti, vendar mora kljub temu voditi določene evidence. Te evidence so določene predvsem v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) ter podrobneje v Pravilniku o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

Kljub poenostavitvi, je potrebno poudariti, da je v primeru, da je normiranec v sistemu DDV, voditi več evidenc, tudi o prejetih računih.

V splošnem priporočamo, da sledite enostavnemu knjigovodstvo, čeprav to ni obvezno, je pa lahko v pomoč, če presežete prag in morate vstopiti v sistem DDV:

• knjiga prihodkov in odhodkov,
• evidenca terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev,
• knjiga ostalih terjatev + knjiga ostalih obveznosti,
• register opredmetenih osnovnih sredstev.

1. Evidenca izdanih knjigovodskih listin (evidenca prihodkov)

Osnovna evidenca, ki jo mora voditi normirani podjetnik, je evidenca izdanih knjigovodskih listin, v praksi najpogosteje evidenca izdanih računov oziroma prihodkov.

Ta evidenca vsebuje predvsem:

• zaporedno številko listine (računa),
• datum izdaje listine,
• datum opravljene storitve ali dobave blaga,
• znesek prihodka,
• morebitni znesek DDV (če je podjetnik zavezanec za DDV),
• podatke o kupcu oziroma naročniku.

Evidenca omogoča pregled nad ustvarjenimi prihodki v posameznem davčnem letu in predstavlja osnovo za izračun davčne osnove.

2. Evidenca osnovnih sredstev

Normirani podjetnik mora voditi tudi evidenco osnovnih sredstev, če pri opravljanju dejavnosti uporablja sredstva, katerih vrednost presega prag za osnovna sredstva (npr. računalniška oprema, vozila, stroji ipd.).

Evidenca običajno vsebuje:

• naziv in opis osnovnega sredstva,
• datum nabave,
• nabavno vrednost,
• datum začetka uporabe,
• morebitno odtujitev ali izločitev sredstva.

Čeprav normiranec ne uveljavlja dejanske amortizacije za davčne namene, je evidenca potrebna zaradi preglednosti poslovanja in morebitnih davčnih nadzorov. Podjetnik potrebuje osnovna sredstva za poslovanje.

3. Evidence v zvezi z DDV (če je zavezanec za DDV)

Če normirani podjetnik preseže prag za obvezno identifikacijo za DDV ali se v sistem DDV vključi prostovoljno, mora voditi tudi evidence, predpisane z zakonodajo o DDV.

Te vključujejo predvsem:

• evidenco izdanih računov za DDV,
• evidenco prejetih računov,
• evidence za pripravo obračuna DDV (DDV-O).
• druge evidence v primeru mednarodnega poslovanja.

Te evidence so ločene od evidenc za namen obdavčitve dohodka iz dejavnosti.

4. Evidenca gotovinskega poslovanja

Če podjetnik posluje z gotovino, mora voditi tudi evidence, povezane z davčnim potrjevanjem računov.

To pomeni predvsem:

• uporabo davčne blagajne ali potrjevanje računov preko sistema FURS,
• evidenco izdanih računov za gotovinsko poslovanje.

Povezava do spletne Mini blagajne – FURS.

5. Hramba dokumentacije

Normirani podjetnik mora hraniti poslovno dokumentacijo in evidence praviloma 10 let po poteku davčnega obdobja, na katero se dokumentacija nanaša. Hramba je lahko v fizični ali elektronski obliki, vendar mora biti dokumentacija na zahtevo davčnega organa dostopna in pregledna.

Prednosti in slabosti

Prednosti ugotavljanje davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov so:

• Ni obveznosti vodenja stroškov oz. odhodkov (razen za DDV zavezance)
• Ni potrebno predložiti letnega poročila (bilanc) na AJPES
• Poenostavljeno vodenje evidenc – vodi se evidenco izdanih računov in osnovnih sredstev
• Poenostavljeno ugotavljanje davčne osnove (oddaja poročila DDD)

Slabosti pa predstavljajo:

• Ni možno uveljavljati davčnih olajšav (otroci, investicije ipd.)
• Ni možno znižati davčne osnove zaradi pretekle izgube
• Davek se plača tudi v primeru izgube (če obstaja davčna osnova)
• Ni možno pridobiti bonitetno oceno na AJPES (npr. za razpise SPS), v kolikor podjetnik ne predloži letnega poročila sam

Če niste prepričani, ali izpolnjujete pogoje, se lahko obrnete na nas.

tomaz@nec-cerknica.si ali 031 408 754.

Viri:

https://www.gov.si/novice/2026-03-12-omilitev-pogojev-za-vstop-v-sistem-normiranih-odhodkov/

https://pisrs.si/api/datoteke/integracije/486867865

—

Cerknica, 16.03.2026

Tomaž Stojanović, NEC Cerknica,

SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska

The post Normiranci in evidence v 2026 appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.