Normiranci in evidence v 2026: Kaj morate vedeti
Sistem obdavčitve samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki je v Sloveniji že več let eden izmed pomembnejših instrumentov za spodbujanje mikro podjetništva in samostojnega dela. Zaradi enostavne administracije in predvidljive davčne obremenitve se zanj odloča velik delež podjetnikov, zlasti v storitvenih dejavnostih, kot so svetovanje, informacijske tehnologije, kreativne industrije in druge oblike samostojnega strokovnega dela.
Od 1. januarja 2026 so normirani samostojni podjetniki (s.p.) v Sloveniji soočeni z novimi davčnimi pravili za ugotavljanje davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov. Spremembe vplivajo na pogoje za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov, višino priznanih odhodkov ter obveznosti poročanja. Če razmišljate o ustanovitvi s.p. ali že poslujete kot normiranec, je pomembno, da se seznanite z novostmi.
Kaj so normirani odhodki?
Normirani samostojni podjetnik (normiranec) ugotavlja davčno osnovo na poenostavljen način. Namesto dejanskih stroškov se priznajo normirani odhodki, ki predstavljajo določen delež prihodkov.
Gre za poenostavljen način obdavčitve, kjer podjetnik ne vodi dejanskih stroškov, ampak mu Finančna uprava prizna odhodke pavšalno oz. normirano – glede na višino prihodkov oz. izdanih računov. Upošteva se neto vrednost brez DDV, v koliko je oseba zavezanec za DDV.
- Davčna osnova = prihodki − normirani odhodki
- Obdavčitev: 20% ali 35% (dokončna, cedularna obdavčitev, ki se ne všteva v dohodnino)
Pri tem je potrebno ločiti dva tipa zavezancev:
- Zavezanci, ki izpolnjujejo pogoj neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni zavarovalni čas (nosilec dejavnosti)
- Zavezanci, ki pogoja neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni zavarovalni čas (nosilec dejavnosti) ne izpolnjujejo – v to skupino sodi tudi t.i. popoldanskih s.p.
Davčna osnova in obdavčitev
Z novim sistemom, ki začne veljati 1. januarja 2026, se pri normiranih samostojnih podjetnikih uvaja progresivna obdavčitev davčne osnove. To pomeni, da se davek ne obračuna več po enotni stopnji, temveč se uporablja dvostopenjska davčna lestvica, pri kateri se del davčne osnove obdavči po nižji stopnji, presežek pa po višji. Davčna obravnava se razlikuje glede na status podjetnika oziroma njegovo vključitev v obvezna socialna zavarovanja.
Če samozaposlen neprekinjeno vsaj 9 mesecev:
| Če znaša davčna osnova, za leto za katero se izračunava dohodnina, v eur |
znaša dohodnina v eurih |
| Do 72.000 EUR |
20% |
| Nad 72.000 EUR |
14.400 EUR + 35% nad 72.000 EUR |
„Popoldanec“ ali če NI samozaposlen neprekinjeno vsaj 9 mesecev.:
| Če znaša davčna osnova, za leto za katero se izračunava dohodnina, v eur |
znaša dohodnina v eurih |
| Do 33.000 EUR |
20% |
| Nad 33.000 EUR |
6.600 EUR + 35% nad 33.000 EUR |
Pri tem je potrebno paziti, da podjetnik ne more koristiti davčnih olajšav – tudi splošne davčne olajšave.
Spremenjene prihodkovne meje od leta 2026
Ena izmed pomembnejših sprememb zakona je povišanje prihodkovnih pragov za vstop in obstanek v sistemu normiranih odhodkov.
Od leta 2026 veljajo naslednje meje:
| Podatek |
Do 2025 |
Od 2026 |
| Meja za NE polno zavarovane s.p. in »popoldanske« s.p. |
30.000 € |
50.000 € |
| Meja za polno zavarovane s.p. |
60.000 € |
120.000 € |
| Meja za kmete (nosilec + član) |
60.000 € |
120.000 € |
Povišanje pragov pomeni, da bo sistem normiranih odhodkov še vedno dostopen tudi podjetnikom z relativno visokimi prihodki. Vendar pa hkrati zakon uvaja tudi dodatne mehanizme nadzora, ki določajo, kdaj mora podjetnik iz sistema izstopiti.
Vstop v sistem normiranih odhodkov od leta 2026
Zakon uvaja tudi pomembne spremembe glede pogojev za vstop oziroma ponovni vstop v sistem normirancev. Namen teh sprememb je predvsem preprečevanje zlorab sistema ter zagotavljanje, da se normirani način obdavčitve uporablja za dejavnosti, ki dejansko izpolnjujejo pogoje za poenostavljeno obdavčitev.
Ena najpomembnejših novosti je časovna omejitev ponovnega vstopa v sistem normiranih odhodkov. Če podjetnik iz sistema izstopi ali preneha opravljati dejavnost, se lahko ponovno vključi v sistem šele, ko:
- od izstopa iz sistema ali prenehanja opravljanja dejavnosti preteče več kot pet davčnih let,
- pri čemer se davčno leto, v katerem je dejavnost prenehala, pri tem ne upošteva.
Ta omejitev pomeni, da podjetnik po izstopu iz sistema ne more več takoj ponovno izbrati normiranega načina obdavčitve, kar je bilo v preteklosti mogoče. S tem zakonodajalec omejuje kratkoročne prehode med različnimi davčnimi režimi.
Poleg časovne omejitve morajo podjetniki za vstop v sistem normiranih odhodkov izpolnjevati tudi prihodkovne pogoje, ki se presojajo glede na prihodke v davčnem letu pred vstopom v sistem. Podjetnik lahko vstopi v sistem normiranih odhodkov, če prihodki iz dejavnosti v preteklem davčnem letu ne presegajo 50.000 €. Ta prag velja za podjetnike, ki niso neprekinjeno samozaposleni s polnim zavarovanjem. Višja prihodkovna meja velja za podjetnike, ki dejavnost opravljajo kot svojo glavno zaposlitev. V tem primeru lahko podjetnik vstopi v sistem, če prihodki v preteklem davčnem letu ne presegajo 120.000 €, in je bil podjetnik neprekinjeno vsaj 9 mesecev obvezno zavarovan kot samozaposlen za polni delovni čas. Pomembno je poudariti, da mora biti sam podjetnik zavarovan kot samozaposlen, saj zaposlitev druge osebe pri samostojnem podjetniku ne izpolnjuje tega pogoja.
Upoštevati je potrebno tudi, če je v 18 mesecih pred priglasitvijo normiranca zavezanec ustanovil družbo, zavod, primerljivo osebo po tujem pravu / preoblikovanje / prenos podjetje, saj se upošteva prihodke teh oseb. Upoštevajo se tudi prihodki povezanih oseb, razen če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih razlogov za shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Obvezni izstop iz sistema normirancev
Pomembna novost je sprememba metodologije za določanje obveznega izstopa iz sistema.
Do leta 2025 je bil ključni kriterij letni prihodek, od leta 2026 pa se uporablja povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let.
| Situacija |
Do 2025 |
Od 2026 |
| Merilo za izstop |
Letna meja prihodkov |
Povprečje dveh predhodnih let |
| Meja za polno zavarovane s.p. (vsaj 9 mesecev) |
60.000 € |
120.000 € |
| Meja za popoldanski s.p. |
30.000 € |
50.000 € |
| Mešano obdobje (1 leto redni, 1 leto popoldanski) |
Ni bilo določeno |
85.000 € |
| Meja za kmete |
60.000 € |
120.000 € |
Za leto 2026 se pri preverjanju pogojev že upoštevajo prihodki iz let 2024 in 2025. Nova ureditev prinaša še eno pomembno spremembo: pri izračunu povprečja prihodkov se upošteva tudi leto, v katerem podjetnik dejavnosti še ni opravljal. Upošteva se kot 0 € prihodkov.
Vstop ali izstop iz sistema se priglasi v davčnem obračunu, ob oddaji podatkov FU.
Višina obdavčitve
- Zavezanci, ki izpolnjujejo pogoj neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni zavarovalni čas (nosilec dejavnosti) bodo davek izračunali po lestvici:
| Če znašajo prihodki iz dejavnosti za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih |
% prihodkov |
| nad |
do |
| |
60.000 |
80 % |
|
|
| 60.000 |
|
0 % |
nad |
60.000 |
Podjetniku se priznajo normirani odhodki v % prihodkov, na podlagi prihodkov iz dejavnosti (izstavljenih računov).
Obdavčitev:
Prihodki do 60.000 EUR – 80% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (4% od prihodkov (izdanih računov)).
+
Prihodki nad 60.000 EUR do 120.000 EUR – 0% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (20% od prihodkov in ohranitev normiranstva v prihodnjem letu).
+
Prihodki nad 120.000 EUR – 0% prihodkov = davčna osnova x 35% dokončna obdavčitev (35% od prihodkov in obvezne izstop iz sistema v prihodnjem letu).
= skupna vrednost obdavčitve
Primera:
- A) 60.000 EUR prometa – 80% normirani odhodki = 000 EUR davčne osnove x 20% cedularna obdavčitev = 2.400 EUR davka (4% prihodkov od 60.000 EUR)
- B) 120.000 EUR prometa – upoštevamo do 60.000 EUR, 80% in nato nad 60.000 EUR, 0% = (za 60.000 EUR prometa je davčna osnova 000 EUR, kot v A) + nad 60.000 EUR do 120.000 EUR prometa je davčna osnova razlika v višini 60.000 EUR (-0%) = 72.000 EUR davčne osnove, ki je obdavčena celularno z 20% = 14.400 EUR davka (12% prihodkov od 120.000 EUR)
Nad 72.000 EUR davčne osnove (nad 120.000 EUR prometa) je obdavčitev 35% in obvezen izstop iz normirancev, če je povprečje dveh let več kot 120.000 EUR.
- Zavezanci, ki pogoja neprekinjenega devetmesečnega zavarovanja za polni zavarovalni čas (nosilec dejavnosti) ne izpolnjujejo – v to skupino sodi tudi t.i. popoldanskih s.p., pa bodo davek izračunali po lestvici:
| Če znašajo prihodki iz dejavnosti za leto, za katero se ugotavlja davčna osnova, v eurih |
% prihodkov |
| nad |
do |
| |
12.500 |
80 % |
|
|
| 12.500 |
30.000 |
40 % |
nad |
12.500 |
| 30.000 |
|
0 % |
nad |
30.000 |
Podjetniku se priznajo normirani odhodki v % prihodkov, na podlagi prihodkov iz dejavnosti (izstavljenih računov).
Obdavčitev:
Prihodki do 12.500 EUR – 80% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (4% od prihodkov (izdanih računov)).
+
Prihodki nad 12.500 do 30.000 EUR – 40% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (12% od prihodkov)
+
Prihodki nad 30.000 EUR do 50.000 EUR – 0% prihodkov = davčna osnova x 20% dokončna obdavčitev (20% od prihodkov in ohranitev normiranstva v prihodnjem letu)
+
Prihodki nad 50.000 EUR – 0% prihodkov = davčna osnova x 35% dokončna obdavčitev (35% od prihodkov in obvezne izstop iz sistema v prihodnjem letu)
= skupna vrednost obdavčitve
Primeri:
- A) 12.500 EUR prometa – 80% normirani odhodki = 500 EUR davčne osnove x 20% cedularna obdavčitev = 500 EUR davka (4% prihodkov od 12.500 EUR)
- B) 30.000 EUR prometa – upoštevamo do 12.500 EUR, 80% in nato nad 12.500 EUR, 40% normirani odhodki = (za 12.500 EUR prometa je davčna osnova 2500 EUR, kot v A) + nad 12.500 EUR do 30.000 EUR prometa je davčna osnova razlika v višini 10.500 EUR (-40%) = 13.000 EUR davčne osnove, ki je obdavčena celularno z 20% = 2.600 EUR davka (8,66% prihodkov od 30.000 EUR)
- C) 50.000 EUR prometa – upoštevamo do 12.500 EUR, 80% in nato nad 12.500 EUR, 40% normirani odhodki, in nato nad 30.000 EUR, 0% = (za 12.500 EUR prometa je davčna osnova 2500 EUR, kot v A) + (nad 12.500 EUR do 30.000 EUR, kot v B) + nad 30.000 EUR prometa je davčna osnova razlika v višini 20.000 EUR (-0%)= 2500 + 10.500 + 20.000 = 33.000 EUR x 20% cedularna obdavčitev = 6.600 EUR (13,20% prihodkov).
Nad 33.000 EUR davčne osnove (nad 50.000 EUR prometa) je obdavčitev 35% in obvezen izstop iz normirancev, če je povprečje dveh let več kot 50.000 EUR.
Evidence
Normirani samostojni podjetnik ima v primerjavi s podjetniki, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov, bistveno manj administrativnih obveznosti, vendar mora kljub temu voditi določene evidence. Te evidence so določene predvsem v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2) ter podrobneje v Pravilniku o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.
Kljub poenostavitvi, je potrebno poudariti, da je v primeru, da je normiranec v sistemu DDV, voditi več evidenc, tudi o prejetih računih.
V splošnem priporočamo, da sledite enostavnemu knjigovodstvo, čeprav to ni obvezno, je pa lahko v pomoč, če presežete prag in morate vstopiti v sistem DDV:
- knjiga prihodkov in odhodkov,
- evidenca terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev,
- knjiga ostalih terjatev + knjiga ostalih obveznosti,
- register opredmetenih osnovnih sredstev.
- Evidenca izdanih knjigovodskih listin (evidenca prihodkov)
Osnovna evidenca, ki jo mora voditi normirani podjetnik, je evidenca izdanih knjigovodskih listin, v praksi najpogosteje evidenca izdanih računov oziroma prihodkov.
Ta evidenca vsebuje predvsem:
- zaporedno številko listine (računa),
- datum izdaje listine,
- datum opravljene storitve ali dobave blaga,
- znesek prihodka,
- morebitni znesek DDV (če je podjetnik zavezanec za DDV),
- podatke o kupcu oziroma naročniku.
EVidenca omogoča pregled nad ustvarjenimi prihodki v posameznem davčnem letu in predstavlja osnovo za izračun davčne osnove.
- Evidenca osnovnih sredstev
Normirani podjetnik mora voditi tudi evidenco osnovnih sredstev, če pri opravljanju dejavnosti uporablja sredstva, katerih vrednost presega prag za osnovna sredstva (npr. računalniška oprema, vozila, stroji ipd.).
Evidenca običajno vsebuje:
- naziv in opis osnovnega sredstva,
- datum nabave,
- nabavno vrednost,
- datum začetka uporabe,
- morebitno odtujitev ali izločitev sredstva.
Čeprav normiranec ne uveljavlja dejanske amortizacije za davčne namene, je evidenca potrebna zaradi preglednosti poslovanja in morebitnih davčnih nadzorov. Podjetnik potrebuje osnovna sredstva za poslovanje.
- Evidence v zvezi z DDV (če je zavezanec za DDV)
Če normirani podjetnik preseže prag za obvezno identifikacijo za DDV ali se v sistem DDV vključi prostovoljno, mora voditi tudi evidence, predpisane z zakonodajo o DDV.
Te vključujejo predvsem:
- evidenco izdanih računov za DDV,
- evidenco prejetih računov,
- evidence za pripravo obračuna DDV (DDV-O).
- druge evidence v primeru mednarodnega poslovanja.
Te evidence so ločene od evidenc za namen obdavčitve dohodka iz dejavnosti.
- Evidenca gotovinskega poslovanja
Če podjetnik posluje z gotovino, mora voditi tudi evidence, povezane z davčnim potrjevanjem računov.
To pomeni predvsem:
- uporabo davčne blagajne ali potrjevanje računov preko sistema FURS,
- evidenco izdanih računov za gotovinsko poslovanje.
Povezava do spletne Mini blagajne – FURS.
- Hramba dokumentacije
Normirani podjetnik mora hraniti poslovno dokumentacijo in evidence praviloma 10 let po poteku davčnega obdobja, na katero se dokumentacija nanaša. Hramba je lahko v fizični ali elektronski obliki, vendar mora biti dokumentacija na zahtevo davčnega organa dostopna in pregledna.
Prednosti in slabosti
Prednosti ugotavljanje davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov so:
- Ni obveznosti vodenja stroškov oz. odhodkov (razen za DDV zavezance)
- Ni potrebno predložiti letnega poročila (bilanc) na AJPES
- Poenostavljeno vodenje evidenc – vodi se evidenco izdanih računov in osnovnih sredstev
- Poenostavljeno ugotavljanje davčne osnove (oddaja poročila DDD)
Slabosti pa predstavljajo:
- Ni možno uveljavljati davčnih olajšav (otroci, investicije ipd.)
- Ni možno znižati davčne osnove zaradi pretekle izgube
- Davek se plača tudi v primeru izgube (če obstaja davčna osnova)
- Ni možno pridobiti bonitetno oceno na AJPES (npr. za razpise SPS), v kolikor podjetnik ne predloži letnega poročila sam
Če niste prepričani, ali izpolnjujete pogoje, se lahko obrnete na nas.
tomaz@nec-cerknica.si ali 031 408 754.
—
Cerknica, 12.02.2026
Tomaž Stojanović, NEC Cerknica,
SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska
