Bliža se konec leta, čas zaključnih računov pa tudi razmisleka o tem kako bomo v prihodnjem letu vodili poslovne knjige. Pri vsakokratni letni oddaji davčnega obračuna za preteklo leto ima zavezanec možnost napovedati spremembo obdavčitve, če je smiselna in mogoča glede na višino doseženih prihodkov. Zato ne bo odveč, če na kratko povzamemo, kaj obdavčitev po normiranih odhodkih je.
V roku 8 dni po vpisu v poslovni register, še najbolje kar ob oddaji vloge za vpis, mora »zavezanec« –samostojni podjetnik oz. zastopnik podjetja oz. organizacije, podati izjavo ( prek SPOT registracija ali v pisni obliki) v kateri opredeli način obdavčitve do konca poslovnega leta v katerem začenja z dejavnostjo ter višinoprihodkov, ki so osnova za plačilo akontacije davka iz dejavnosti. Zavezanec izbira med obdavčitvijo po dejanskih prihodkih in odhodkih in obdavčitvi po normiranih odhodkih.
Ob tem je potrebno preveriti ključne dejavnike:
– Vrsto dejavnosti ( delež odhodkov glede na celotne prihodke)
– Višino predvidenih prihodkov
– Olajšave ( splošna, osebna, olajšava za investiranje )
– Poslovanje s povezanimi osebami
Vsak zavezanec potrebuje individualno obravnavo, z izdelavo mini poslovnega načrta in preračunom.
Če zavezanec v roku 8 dni izjave ne odda, izgubi možnost obdavčitve po normiranih odhodkih. Izjavo mora kasneje ( pisno, preko SPOT registracije le v roku 8 dni ) vseeno oddati in napovedati višino prihodkov in obdavčitev po dejanskih odhodkih.
Zavezanec, ki dejavnost opravlja redno, torej je zavarovan iz naslova opravljanja dejavnosti ali ima za najmanj pet mesecev zaposleno osebo za polni delovni čas, lahko uveljavlja 80% normiranih odhodkov do višine 100.000,00 eur prometa.
Tu bi želela opozoriti na primer, ki je praksi pogost. Samostojni podjetnik se odloči za obdavčitev po normiranih odhodkih, med letom pa uveljavi pravico do krajšega delovnega časa iz naslova pravic starševskega varstva. V tem primeru, če ne dosega pet mesečnega polnega zavarovanja iz naslova s.p. izgubi pravico do navedenega načina obdavčitve. Vsekakor pa jo izgubi v naslednjem letu, če se drugače ne odloči, saj so odločbe s katerimi se uveljavlja pravica iz naslova starševskega varstva izdane po prvem do tretjega leta ( ali več v primeru večjega števila otrok) otrokove starosti. Vsekakor je smiselno, da se pretehta kateri od staršev in kdaj bo zgoraj navedene pravice koristil.
Zavezanci, ki dejavnost opravljajo kot dodatno dejavnost in nimajo zaposlenih, pa lahko uveljavijo 80% stroškov pri doseganju prometa do 50.000,00.
Pri doseganju prometa nad 50.000,00 eur ali 100.000,00 eur, se v izračunu uveljavi samo 80% stroškov prvega ali drugega zneska.
Davčni zavezanec, katerega povprečje prihodkov dveh zaporednih let presega 150.000, mora z naslednjim poslovnim letom vstopiti v sistem obdavčitve po dejanskih odhodkih.
V skladu z zakonodajo samostojni podjetniki, normirci, vodijo:
• evidenco izdanih knjigovodskih listin,
• evidenco osnovnih sredstev in
• druge evidence po predpisu, ki ureja njihovo organizacijo oziroma področje, na katerem delujejo
• v primeru, da so zavezanci za DDV tudi evidence, ki so potrebne za pravilen izračun DDV ( knjigo prejetih knjigovodskih listin).
Samostojni podjetniki, obdavčeni po normiranih odhodkih, do 31.3. tekočega leta za preteklo leto na FURS oddajo davčni obračun, bilančnih podatkov na AJPES ne oddajajo.
Pravne osebe, kljub obdavčitvi po normiranih odhodkih, vodijo poslovne knjige v skladu s predpisano zakonodajo in oddajo 31.3.tekočega leta za preteklo leto na FURS davčni obračun, na AJPES bilance. Vodenje poslovnih knjig se pri pravnih osebah ne glede na to, ali so obdavčene po dejanskih ali normiranih odhodkih, ne razlikuje.
Avtor: Silva Šivec, SPOT svetovanje PNR
29. NOVEMBER 2019
Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.
