Prispevki za polni s.p., popoldanski s.p. 2026 in plačevanje prispevkov

Minimalni polni prispevki za leto 2026, so se za osebe, ki opravljajo dejavnost in so polno zavarovani na s.p., zvišali v primerjavi s preteklim letom in znašajo 648,85 EUR, medtem ko so v letu 2025 znašali 614,83 EUR. Spremenjeni zneski običajno začnejo veljati pri obračunu prispevkov za februar (plačilo v marcu) ali marec (plačilo v aprilu), odvisno od datuma uradne objave podatkov o povprečni plači.

Pavšalni prispevki za leto 2026 (januar–marec) so se za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (t. i. popoldanski s.p.), zvišali v primerjavi s preteklim letom in znašajo 110,11 EUR.

Minimalni prispevki za s.p. z olajšavo ob začetku poslovanja znašajo za 1. leto poslovanja: 50 % oprostitev prispevka za PIZ, cca. 463,60 EUR ter za 2. leto poslovanja: 30 % oprostitev prispevka za PIZ cca. 540,74 EUR. Spremenjeni zneski običajno začnejo veljati pri obračunu prispevkov za februar (plačilo v marcu) ali marec (plačilo v aprilu), odvisno od datuma uradne objave podatkov o povprečni plači.

Minimalni in maksimalni prispevki za polni s.p.

Za večino samostojnih podjetnikov, ki opravljajo dejavnost kot osnovni poklic (t. i. polni s.p.), se prispevki določajo na podlagi najnižje zavarovalne osnove, ki znaša 60 % povprečne bruto plače preteklega leta (PP).

Po podatkih Statističnega urada RS je povprečna bruto plača za leto 2025 znašala 2.536,03 EUR, kar pomeni 5,9-odstotno nominalno povečanje glede na leto 2024. Posledično se je povečala tudi najnižja zavarovalna osnova, ki za leto 2026 znaša 1.521,62 EUR.

Na tej osnovi se obračunavajo naslednji obvezni prispevki za socialno varnost:

• prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ),
• prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZZS),
• prispevek za starševsko varstvo,
• prispevek za zaposlovanje,
• od julija 2025 tudi prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Zaradi rasti povprečne plače se bodo minimalni mesečni prispevki za polni s.p. v letu 2026 predvidoma zvišali na približno 648,85 EUR, medtem ko so v letu 2025 znašali 614,83 EUR.

Maksimalni prispevki predstavljajo 3,5x PP, kar predvidoma znaša 3.605,38 EUR.

Spremenjeni zneski običajno začnejo veljati pri obračunu prispevkov za februar (plačilo v marcu) ali marec (plačilo v aprilu), odvisno od datuma uradne objave podatkov o povprečni plači. **za januar 2026 znašajo 614,83 EUR.

Aktualne podatke o višini prispevkov za posamezni mesec najdete na povezavi:

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/prispevki_za_socialno_varnost/osnove_za_placilo_ter_zneski_prispevkov_za_socialno_varnost

Vir: FU, Osnove za plačilo prispevkov

Podjetnik plača prispevke na posamezen račun (3) in z ustreznim sklicem (4), pri čemer DŠ pomeni davčna številka podjetnika (DŠ: 12345678), npr. referenca SI19  12345678-44008 na račun SI56 011008882000003, znesek 370,51 EUR.

Prispevke se skupaj z akontacijo dohodnine plačuje enotno do 20. v mesecu za pretekli mesec, kar pomeni, da je treba znesek za februar poravnati marca. Prispevki za socialno varnost se od leta 2017 samodejno generirajo v sistemu eDavki. Finančna uprava vam do 10. v mesecu v sistem eDavki vloži Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (PODO_OPSVD). Dokument najdete v razdelku »Vloženi«.

S klikom na dokument se vam odpre obračun, podatki za plačilo pa so navedeni na dnu, v razdelku »B. Prispevki za socialno varnost«. Tako lahko vsak mesec preverite točen znesek pavšalnih prispevkov za plačilo.

Na vrhu dokumenta imate tudi možnost, da generirate e-plačilo ali UPN, ki ga lahko pošljete po e-pošti ali shranite na telefon.

Če ste zamudili s plačilom prispevkov ali akontacije, je za zamudo treba obračunati obresti. To naredite tako, da v polje »Obresti do datuma« vnesete datum plačila. Pazite, da vnesete dejanski datum, ko bo banka izvedla plačilo, oziroma upoštevate čas plačilnega prometa vaše banke.

Minimalni prispevki za s.p. z olajšavo ob začetku poslovanja

Podjetniki, ki prvič odprejo s.p., lahko v prvih dveh letih poslovanja koristijo delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta olajšava velja izključno za polni s.p., ne pa za popoldanski s.p. ali druge vrste prispevkov.

Shema olajšave je naslednja:

• leto poslovanja: 50 % oprostitev prispevka za PIZ
• leto poslovanja: 30 % oprostitev prispevka za PIZ

Na podlagi ocen za leto 2026 bodo skupni mesečni prispevki znašali približno:

• 463,60 EUR v prvem letu poslovanja
• 540,74 EUR v drugem letu poslovanja

Po preteku 24 mesecev od prvega vpisa v poslovni register olajšava samodejno preneha in podjetnik začne plačevati polni znesek prispevkov. Pomembno je tudi, da te olajšave ni mogoče ponovno uveljavljati, če podjetnik s.p. zapre in ga kasneje ponovno odpre.

Prispevki za popoldanski s.p. 2026

Samostojni podjetniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost in niso vključeni v obvezno zavarovanje na tej podlagi (ker so zavarovani drugje – najpogosteje prek delovnega razmerja), se obravnavajo kot osebe, ki dejavnost opravljajo kot postranski poklic. Pogovorno jim pravimo »popoldanski s.p«.

Prispevki za popoldanski s.p. v letu 2026 so sestavljeni iz prispevkov za zdravstveno zavarovanje, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevek za dolgotrajno oskrbo. Pavšalne prispevke se skupaj z akontacijo dohodnine plačuje enotno do 20. v mesecu za pretekli mesec, kar pomeni, da je treba znesek za februar poravnati marca.

 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) se plačuje za primere invalidnosti, telesne okvare ali smrti. Višino prispevka določa Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja, ki je sprejet marca in velja za obdobje od aprila tekočega koledarskega leta do marca naslednjega leta. Če zavezanec opravlja dejavnost v posameznem mesecu manj kot 15 dni (na začetku ali koncu opravljanja dejavnosti), se plača polovični znesek PIZ prispevka.

Kako plačamo prispevke?

Zneske za prispevke poravnate na spodnja transakcijska računa (TTR). V sklicu uporabite model 19 ter svojo davčno številko, s pripisom:

• -44008 za prispevek PIZ
• -45004 za prispevek ZZZS
• -45004 za prispevek ZZZS-DO

Podjetnik plača prispevke na posamezen račun (2) in z ustreznim sklicem (2), pri čemer DŠ pomeni davčna številka podjetnika (DŠ: 12345678), npr. referenca SI19  12345678-44008 na račun SI56 011008882000003, znesek 49,15 EUR.

Če ste zamudili s plačilom prispevkov ali akontacije, je za zamudo treba obračunati obresti. To naredite tako, da v polje »Obresti do datuma« vnesete datum plačila. Pazite, da vnesete dejanski datum, ko bo banka izvedla plačilo, oziroma upoštevate čas plačilnega prometa vaše banke.

Uporaba mobilne aplikacije eDavki

Tudi za generiranje plačilnih nalogov in preverjanje stanja obveznosti do države.

Mobilna aplikacija eDavki omogoča zavezancem enostaven in hiter dostop do davčnih informacij ter urejanje obveznosti do Finančne uprave Republike Slovenije neposredno prek mobilne naprave. Namenjena je tako posameznikom kot tudi podjetnikom in zakonitim zastopnikom družb, saj poenostavlja komunikacijo z davčnim organom in omogoča učinkovitejše upravljanje davčnih postopkov. Prek aplikacije je mogoče hitro in varno oddajati davčne obrazce ter napovedi, prejemati uradne dokumente v okviru elektronskega vročanja ter spremljati stanje davčnih obveznosti in morebitnih vračil. Sistem hkrati zagotavlja visoko raven varnosti in zaščite osebnih podatkov. Posebna prednost aplikacije je tudi možnost urejanja davčnih zadev v imenu drugih zavezancev, na primer otrok, podjetja, društva ali drugih subjektov, če ima uporabnik ustrezna pooblastila oziroma nastopa kot njihov zakoniti zastopnik.

Svoje obveznosti lahko preverite v mobilni aplikaciji eDavki, ravno tako lahko izvedete spletna plačila prek eDavkov. Izvedete lahko spletno plačilo ali generirate UPN. Kot navajajo na FU: »Podatki prve polovice leta 2025 kažejo, da zavezanci najpogosteje izberejo plačilo s Flikom (54 odstotkov zavezancev), sledita Mastercard (23 odstotkov zavezancev) in Visa (12 odstotkov zavezancev). Ostale načine plačila predstavljajo plačilne kartice Diners Club, mBills in VALÚ.«

Postopek plačila obveznosti prek eDavkov je prikazan v kratkem predstavitvenem videu.

Drugi uporabni prikazi:

• Video: Registracija v mobilno aplikacijo eDavki
• Video: Prijava na eVročanje v mobilni aplikaciji eDavki
• Video: Predstavitev mobilne aplikacije eDavki za ranljive skupine
• Video: Plačevanje obveznosti do FURS v mobilni aplikaciji eDavki
• Video: Preverite svoj informativni izračun dohodnine (IID) v mobilni aplikaciji eDavki
• Video: Predstavitev mobilne aplikacije eDavki
• Vodnik za vklop dvofaktorske avtentikacije (2FA) v mobilni aplikaciji eDavki

Aplikacija eDavki je dostopna na spodnjih povezavah ter kot mobilna aplikacija za Android in iOS uporabnike v trgovinah Google Play in App Store.

Google play

App Store

Več informacij je na voljo na spletni strani:

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/poslovanje_z_nami/e_davki/mobilna_aplikacija_edavki/

Ilirska Bistrica, 10.02.2026

Tomaž Stojanović, NEC Cerknica

SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska

The post Prispevki za polni s.p., popoldanski s.p. 2026 in plačevanje prispevkov appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

Sreda, 22. oktober 2025

14.00–15.00

Online (Zoom povezava po prijavi)

Dogodek je brezplačen, potrebna je le predhodna prijava.

Več informacij in prijava: https://www.gov.si/dogodki/2025-10-22-spletno-predavanje-o-osnovah-intelektualne-lastnine-zakaj-in-kako-jo-zavarovati/

Zakaj se udeležiti: Spregovorili bodo o tem, kaj je intelektualna lastnina, katere pravice IL poznamo in kako jih lahko pridobimo ter možnosti za finančno podporo.

Komu je predavanje namenjeno: Spletno predavanje je namenjeno vsem kreativnim in inovativnim posameznikom ter podjetjem, ki želijo izvedeti, kako lahko zavarujejo svoje ustvarjalne in inovativne dosežke, ter vsem ostalim, ki jih to področje zanima.

The post VABILO – predavanje ZAKAJ IN KAKO ZAVAROVATI INTELEKTUALNO LASTNINO appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

Kakšen so oblike dela na osnovi katerih se oseba, ki  se ob  upokojitvi  ali izpolnitvi pogoja za upokojitev oseba ponovno  vključi v delo? 

1. Pogosta oblika s katero se srečujemo v praksi in za katero se zavarovanci odločajo je, da oseba, ki izpolnjuje pravico do starostne pokojnine  še naprej ostane v delovnem razmerju in se mu izplačuje pokojnina do višine 40% osnove, ki mu je bila določena z dnem izpolnitve pogoja za upokojitev.  Zavarovancu se vsako leto vključenosti v zavarovanje vrednosti  z 1,5%, vendar največ do 3 let zavarovanja.  Če bi se zavarovanec odločil, da ostane ključen v zavarovanje tudi po preteku treh let se mu višina pokojnine, ki se izplačuje zmanjša na 20%.
2. Najpogosteje pa se zavarovanci, predvsem samostojni podjetniki, odločijo, da ostanejo vključeni v zavarovanje 10 ur na teden ter uveljavijo pravico do sorazmerne delne pokojnine, ki znaša 75% odmerjene pokojnine.

Ob tem je potrebno opozoriti, da se po trenutno veljavni davčni zakonodaji samostojni podjetnik, ki ostaja v zavarovanju  in se odloči za normiranca  šteje za »popoldanca« in je tako tudi obdavčen.

Zavarovanci, predvsem vključeni v delo preko rednega delovnega razmerja,  se velikokrat najprej odločijo za 40% prejemanje pokojnine ter % dvig osnove za pokojnino in nadaljujejo z 10 urno tedensko vključenostjo.

Možne pa so seveda tudi različne druge urne kvote vključenosti v delo, vendar ne manj kot 10 ur in sorazmerno prejemanje pokojnine.

Ob “polni” torej dokončni upokojitvi pa se zavarovanci lahko ponovno vključijo v delo skozi naslednje legitimne oblike dela, ki jih omogoča zakonodaja:

• ZAČASNO IN OBČASNO DELO UPOKOJENCA
• PODJEMNA POGODBA
• AVTORSKA POGODBA

Najpogosteje je to ZAČASNO IN OBČASNO DELO UPOKOJENCA, na osnovi  pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upokojencem. Na osnovi pogodbe se  delavec vključuje v organiziran delovni proces delodajalca in osebno ter nepretrgano opravljanje delo za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Prav zato, ker upokojenska pogodba vsebuje elemente delovnega razmerja je najbolj »čista« oblika vključevanje upokojenca v delovni proces. Z zakonom je določena urna postavka za navedeno obliko dela, letni limit in mesečni limit števila ur.

Upokojenec lahko opravi največ 60 ur dela v enem koledarskem mesecu, pri čemer se neizkoriščene ure ne morejo prenesti v nov koledarski mesec, lahko pa  teh 60 ur opravi pri več delodajalcih. Največ trikrat v koledarskem letu lahko upokojenec  opravi  90 ur začasnega ali občasnega dela v koledarskem mesecu, pri čemer seštevek ur ne sme preseči 720 ur v koledarskem letu ( 12 x 6our).  Torej, če dela 3 mesece v letu več ur, mora 3 mesece  v letu delati manj ur.

Pogodbo je potrebno registrirati na ZZZS, oddati M12 OBRAZEC (SPOT registracija), saj v nasprotnem primeru NI VELJAVNA in se delo upokojenca šteje kot delo na črno.  V praksi se pogosto srečamo s spisanimi in neregistriranimi pogodbami ob inšpekcijskem nadzoru in posledicami, kot so izrečene kazni, prepoved zaposlovanja itd.

Najnižja bruto urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojenca od 1. marca 2024 do 28. februarja 2025  znaša 7,21 evra. Najvišji skupni bruto dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo v koledarskem letu 2024 znaša 10.781,07 evrov.

Delodajalca pri vključevanju upokojencev v delovni proces omejuje velikost podjetja z vidika števila zaposlenih.

• pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca, se lahko opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 100 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela, itd.

Delodajalec je dolžen »upokojenca« obravnavati kot zaposleno osebo, z izjemo dopusta in regresa. Zagotoviti  mu mora varstvo pri delu, zdravniški pregled, evidence prisotnosti, izplačilo kot je določeno pogodbi.

Kot smo že rekli, je upokojenska najbolj »čista« oblika vključevanje upokojenca v delovni proces, kar ne moremo trditi za podjemno in avtorsko pogodbo.

PODJEMNA POGODBA je predmet  civilnega prava in ne delovnega! Skleneta jo naročnik, ki je lahko pravna ali fizična oseba in izvajalec za določen ali nedoločen čas za izvedbo dogovorjenega  dela, ki ga bo izvajalec opravil za naročnika, naročnik pa izvajalcu za opravljeno delo plačal dogovorjeni znesek. Podpisnika se  dogovorita  tudi glede drugih pomembnih podrobnosti sodelovanja.

Tudi navedeno pogodbo je potrebno registrirati, podobno kot upokojensko pogodbo. Predpogoj za registracijo pogodbe je vključitev izvajalca v osnovno zavarovanje ( delovno razmerje, iskalec zaposlitve, občan ). Podjemna pogodba ni veljavna v primerih, ko pri delu nastajajo elementi delovnega razmerja – torej gre za osebno in nepretrgano opravljanje dela za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca.  Zato je zelo pomembno, da se pred sklenitvijo vsebina, čas in način dela pravilno pisno implementira v podjemno pogodbo. Podjemna pogodba se sklepa za opravljanje enkratnega posla.

AVTORSKE POGODBE se lahko poslužujejo le tisti posamezniki, ki opravljajo dela, ki so opredeljena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah in zadevajo individualne storitve iz področja umetnosti, književnosti, znanosti.  Tudi avtorsko pogodbo je potrebo »registrirati«.  Je pa znesek dajatev po obračunu  nižji, ker se od avtorskih pogodb ne plačuje 25% posebni davek.

V nadaljevanju še primer izračuna:

UPOKOJENEC/ PODJEM         AVTOR. POGODBA

BRUTO                 137,50 EUR             137,50  EUR

NETO                   100,00  EUR            100,00   EUR

Strošek delodajalca      184,77 EUR             150,40  EUR

Večkrat se v praksi pojavi tudi  vprašanje kako delo preko zgoraj treh navedenih oblik dela vpliva na  plačilo dohodnine?  Od dodatnega dela se po obračunu odvede akontacija dohodnine, ki se vključi v skupni izračun dohodnine. Običajno doplačilo ni potrebno.  Ob predvidenem obsegu prejetih dohodkov se  lahko vnaprej opravi izračun davka, ki ga  bo zavezanec po dohodninski odločbi dolžan odvesti oz. mu bo že plačani davek vrnjen

Pripravila: Silva Šivec

April: 2024

The post UPOKOJITEV IN DELO appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

Nadzor  in preverjanje izpolnjevanja zakonskih obveznosti poslovnih subjektov, ki pri opravljanju dejavnosti v poslovnem prostoru uporabljajo glasbo vrši tržni inšpektorat. Za kršitev so predpisane globe.

IPF, k.o., Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, k.o., je inštitut, ki v imenu in na račun izvajalcev in proizvajalcev pobira mesečno dajatev poslovnih subjektov, potencialne zavezance obvešča o obvezni prijavi glasbe.

Ob tem pa se pojavi vprašanje ali je npr. avto-serviser,  ki sam ali z enim ali več zaposlenimi opravlja dejavnost v prostorih, kjer je vstop dovoljen izključno in samo zaposlenim, ne pa strankam, zavezan k plačilu navedene dajatve ?

Za odgovor smo prosili  svetovalko OZS, Tamaro Starić Petrović. Svetovalka pravi, da je priobčevanje zaposlenim je »siva cona«, kjer se krešeta dve mnenji. Kolektivne organizacije trdijo, da gre dejansko za javno priobčevanje tudi ko delodajalec predvaja glasbo v svojih prostorih, torej tudi tam, kjer se stranke ne nahajajo, uporabniki pa trdijo drugače.

Na ravni Sodišča EU ni neke končne sodne prakse na katero bi se lahko sklicevali.  Sodišče EU ima neka izdelana merila, po katerih se presoja, kdaj gre za javno priobčitev, žal pa  so merila  precej nekonsistentna od sodbe do sodbe.

Pri  predvajanju glasbe v  avtoservisni delavnici po mnenju svetovalke  ne gre za javno priobčitev, saj je vplivno območje omejeno zgolj in samo na zaposlene podjetja, glede na to, da stranke nimajo dostopa do prostorov, kjer se predvaja glasba.

Zaposleni pa so vnaprej določena in znana skupina ljudi, za razliko od pojma »javnosti«, ki ga je skladno s sodno prakso Sodišča EU mogoče razumeti v smislu nedoločenega in neznanega kroga ljudi (Zadeva C-306/05, SGAE proti Rafael Hoteles SA, ECLI:EU:C:2006:479, točka 37, C-135/10, SCF proti Marco Del Corsu, EU:C:2012:140, točke 84-85, C-138/16, AKM proti Zürs.net Betriebs GmbH, ECLI:EU:C:2017:218, točka 24, C-527/15, Stichting Brein proti Jacku Frederiku Wullemsu, ECLI:EU:C:2017:300, točka 31 in C-607/11, ITV Broadcasting Ltd in drugi proti TVCatchup Ltd, ECLI:EU:C:2013:147, točke 33-36).

Prav tako Skupni sporazum  za ureditev pogojev uporabe in plačevanja nadomestil iz naslova javne priobčitve fonogramov na področju dejavnosti gostinskih obratov (dejavnost strežbe jedi in pijač), obratovalnic, delavnic, frizerskih in kozmetičnih salonov ter nastanitvenih obratov pri definiciji pojma »vplivno območje predvajanja fonogramov« le to omejuje na prostor, ki je dostopen potrošnikom oziroma javnosti. Glede na navedeno, torej da  poslovni subjekt fonogramov ne priobčuje potrošnikom oz. javnosti, ni dolžno plačevati nadomestila za predvajanje fonogramov.

Svetovalka v svojem pojasnilu dodaja, da ni prepričana in ne more trditi, da bo kolektivna organizacija (IPF k.o.) zgoraj navedenim argumentom sledila, ker žal, novejše sodne prakse slovenskih sodišč še ni.

Pripravila: Silva Šivec

April: 2024

The post Prijava uporabe glasbe – DA ali NE appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

Namen javnega razpisa je zagotavljanje učinkovitega podpornega okolja, ki bo na celotnem ozemlju RS zagotavljal brezplačne podporne storitve za ciljne skupine uporabnikov po tem javnem razpisu.

Cilj javnega razpisa z vidika Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021 – 2027 je prispevati k specifičnemu cilju »Konkurenčnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju IKT«, prednostne naloge 1: »Inovacijska družba znanja«; specifični cilj: RSO 1.3 Krepitev trajnostne rasti in konkurenčnosti MSP ter ustvarjanje delovnih mest v MSP, med drugim s produktivnimi naložbami (ESRR).

Cilj javnega razpisa so:

• povečanje informiranosti in znanja za reševanje izzivov na podjetniški poti v vseh fazah podjetniškega ciklusa,
• povečanje zgodnje podjetniške aktivnosti in
• prispevati k večjemu nastajanju, izboljšanju rasti in razvoju podjetij.

Predmet javnega razpisa je financiranje izvajanja storitev in aktivnosti, ki so brezplačne za navedene ciljne skupine, preko izbranih podpornih institucij podjetniškega podpornega okolja (točk SPOT Svetovanje in inkubatorjev).

Trajanje operacije je 01.11.2023 – 31.12.2025

Aktivnosti in storitve:

1.1. Promocija podjetniške kulture

• informiranje in promocija
• dogodki promocije in informiranja

1.2. Izvajanje celovitih podpornih storitev

• osnovno SPOT svetovanje
• dogodki podjetniškega usposabljanja
• podjetniško mentoriranje
• ekspertno svetovanje

2. Aktivnosti spot svetovalcev in podjetniških mentorjev, ki izvajajo storitve tega javnega razpisa

• usposabljanje za dvig kompetenc izbranih regijskih konzorcijev
• koordinacija, izvajanje in vodenje konzorcija
• druge aktivnosti (skladno z zahtevami agencije)

Finančna podpora: Celotni proračun projekta JR podporno okolje 2023 -2025 – za SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska znaša 545.181,00 EUR. EU-financiranje znaša 463.403,85 EUR.

V konzorciju SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska sodelujejo štirje partnerji:

OOZ Cerknica, Tabor 5b, Cerknica
http://www.oozc.si

Kontaktna oseba: Silva Šivec, 051 249 549, silva.sivec@ozs.si

NEC Cerknica, Popkova ulica 4, Cerknica
http://www.nec-cerknica.si

Kontaktna oseba: Tomaž Stojanović, 031 408 754, tomaz@nec-cerknica.si

OOZ Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 13, Ilirska Bistrica
http://ooz-ilirskabistrica.si

Kontaktna oseba: Alenka Volk Penko, 031 641 311, alenka.volk@ozs.si

Podjetniški inkubator Perspektiva, Veliki Otok 44b, Postojna
http://www.inkubator-perspektiva.si

Kontaktni osebi:
Jana Nadoh Bergoč, 051 311 656, jana@inkubator-perspektiva.si
Dolores Keš, 031 602 186, dolores@inkubator-perspektiva.si

The post JR podporno okolje 2023 -2025 – za SPOT Svetovanje Primorsko-notranjska appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

V letu 1981 je Obrtno združenje Cerknica, predhodnik današnje obrtne zbornice,  kupilo polovico stanovanjske hiše , na Taboru 5, ki jo je sčasoma  najedel zob časa. Obnova je stekla  v letu 2022,  obnovljeni in sanirani so bili temelji hiše,  asfaltirano dvorišče,  tekom letošnjega leta pa je tudi notranjost dobila   novo, svežo, sodobno podobo. V prostorih zbornice  deluje  tudi frizerski salon

MOJ – CA – STYLING Mojca Marolt  S.P. ter svetovalni center Marte Martinčič Strle  s.p. CHOOSE HEALT – po slovensko IZBERI zdravje.

Zbornica poleg osnovnega poslanstva zastopanja interesov članov pred državo, informiranje članov, izvajanje javnih pooblastil, nudenja strokovne pomoči in podpore članom in nečlanom, od leta 2005 tudi Spot registracijska točka ter od leta 2018 tudi SPOT svetovalna točka.

Od petka, 13.11. je OOZ Cerknica tudi DIGI INFO TOČKA za Občino Cerknica, saj se skupaj z mrežo drugih območnih zbornic in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije kot vodilnega partnerja,  vključuje v projekt Ministrstva za digitalno preobrazbo,  DIGI INFO TOČK.

Po vsej Sloveniji  se bo do srede novembra na območju vseh slovenskih občin  odprlo 222 Digi info točk, na katerih bodo za to usposobljeni svetovalci vsakodnevno nudili svetovanje in pomoč pri uporabi digitalnih javnih storitev, kar naj bi  bistveno pripomogla k dvigu digitalnih kompetenc prebivalcev in prebivalk Slovenije.  Na DIGI INFO TOČKI na OOZ Cerknica se bodo uporabniki storitve srečevali s svetovalko Janjo Mihelčič.

S prerezom traku je župan Občine Cerknica  Marko Rupar »prižgal zeleno luč«  za delovanje.  Enaka naloga čez mesec dni čaka župana Občine Bloke Jožeta Dolesa in župana Občine Loška dolina Matjaža Antončiča, ki sta se poleg državnega poslanca SDS Zorana Mojškerca in državnega svetnika Miloša Poholeta  ter  predstavnikov drugih lokalnih ter inštitucij podpornega okolja za podjetništvo, predstavnikov vodstva  zbornice ter »mojstrov«, ki so sodelovali pri prenovi,  udeležila slavnostnega dogodka.

The post Slavnostna otvoritev prenovljenih prostorov zbornice ter pričetek delovanja DIGI INFO TOČKE v Občini Cerknica appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

Iztok Klančar

»Vodna ujma, ki nas je pred kratkim doletela, je pustila velike posledice. Priča smo bili naravni nesreči, ki je marsikoga pustila brez strehe nad glavo … in ljudje smo morali stopiti skupaj. Mogoče me malo spominja na žledolom, ki nas je prizadel pred leti. Tudi takrat smo ljudje morali stopiti skupaj in si pomagati. Tudi sam sem vedno pomagal po svojih močeh. Ob žledolomu sem posodil agregate večjim kmetijam, Komunali, Občini Loška dolina in tudi vasem Nadlesk in Pudob. Tudi vojna v Ukrajini me ni pustila ravnodušnega – takrat je moje podjetje prispevalo s prevozom pomoči. Solidarnost in pomoč drugemu je nekaj kar pač imaš v sebi. Zato sem tudi zdaj, ko je voda pokazala svojo moč, priskočil na pomoč s svojim znanjem in kot gradbenik napravil nekaj ocen škode in ocen obnove na osnovi tlorisov in fotografij, ki so mi jih poslali s prizadetih območij. Moja družina je prizadetim v poplavah priskočila na pomoč z različnimi donacijami. Vsakdo med nami lahko pomaga na način, ki mu je blizu in seveda po svojih zmožnostih.

Kaj pa menim o solidarnostnem dnevu? Odkrito povedano, menim, da je to “strel v prazno”. Absolutno menim, da je pomoč nujno potrebno zagotoviti vsem prizadetim, a ne s podarjenim prostim dnevom. Marsikateri državljan je že imel vplačan dopust, marsikdo pa ne zmore pomagati s fizičnim delom in tako so pridobili še en “dela prost dan” za svoj oddih. Tisti, ki so pomagali in tisti, ki so želeli pomagati, so to storili tudi na druge dneve, ki niso bili “solidarnostni”. Mnogo je bilo prostovoljcev na terenu. Podobno mnenje imam o solidarnostnih sobotah. Ljudje so denar že donirali preko različnih organizacij, dobrodelnih prireditev in donacij dotičnim prizadetim, zato bi morala država najprej črpati sredstva iz drugih virov in v kolikor bi se izkazalo za nujno potrebno, bi lahko kot država donirali zaslužek enega delovnega dne tako iz javnega sektorja kot gospodarstva. Pri tem pa menim, da bi, v tako imenovanem “skladu”, morali biti prilivi in odlivi transparentni, pregledni in javni, poraba sredstev pa nikakor ne bi smela biti namenjena formiranju oz. ustanavljanje novih institucij, ampak nujno in izključno posameznikom, ki to pomoč dejansko potrebujejo.«

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija javna agencija

The post POPLAVE appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

Šarčeva vlada je pripravljala, Golobova pa uzakonila Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), objavljen v Ur. l. 50-2023 z dne 5.5.2023. Spremembe so začele veljati 20.5.2023, uporabljati pa se začnejo 6 mesecev po uveljavitvi, to je 20.11.2023.

31.5. smo v okviru SPOT svetovanje PNR pripravili seminar na temo sprememb in zahtev, ki ji je sprememba zakona prinesla.  Seminar je vodila ga. Nina Ličar, izkušena svetovalka iz Svetovalnega centra OZS.  Webinarja se je udeležilo preko dvesto udeležencev, glede na številna vprašanja, ki so jih udeleženci množično zapisovali v chat bo potrebno, ko se bodo razjasnila tudi vprašanja, na katere pristojno Mesečevo ministrstvo še ni podalo ustreznih odgovorov, po vsej verjetnosti ponoviti.

Del zakona so tudi kazenske določbe, ki nalagajo visoke globe za prekrške pri vodenju evidenc. Visoke globe v Sloveniji niso nič novega in presenetljivega.  Pri trenutno veljavni zakonodaji z navedenega področja znašajo globe do 4.172,93 za pravno osebo ali s.p, ter do 417,29 za delodajalca, ki je s.p., ter 500,75 eur za odgovorno osebo v podjetju. Po novem znašajo globe do 20.000 eur  za pravno osebo ali s.p., za delodajalca s.p. 1.200 eur, za odgovorno osebo podjetja delodajalca, ki krši zakon pa do 2.000 eur. Nadzor nad vodenjem kadrovskih evidenc vrši delovna inšpekcija. Kršitve pri vodenju evidenco izrabi delovnega se vsako leto uvrščajo med najpogostejše kršitve na področju delovnih razmerji. Tako pravijo.

Osnova za vodenje kadrovskih evidenc je že zgoraj omenjeni zakon ter za mobilne delavce tudi Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih ( ZDCOPPMD, Ur. l. 45/16).

Delodajalec je dolžen voditi naslednje štiri  evidence:

• evidenco o zaposlenih delavcih
• evidenco o stroških dela
• evidenco o izrabi delovnega časa
• evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu

Naveden evidence je potrebno voditi za delavce, ki so vključeni v proces dela.  Ne samo za zaposlene delavce, ki se vključujejo v delo na osnovi pogodbe o zaposlitvi, ampak tudi za delavce, ki se vključuje v delo na osnovi podjemnih, avtorskih, upokojenskih pogodb, študentskega in kratkotrajnega dela, za samostojne podjetnike, izvajalce kmetijske in drugih dejavnosti  ter osebe na usposabljanju. Evidenco je za slednje potrebno voditi takrat, kadar osebe opravljajo delo osebno, se vključuje v delovni proces delodajalca  in pretežno uporablja sredstva  za opravljanj dela , ki so del delovnega procesa delodajalca.

Delodajalci so tudi doslej za zaposlene vodili evidenco delovnega časa, saj je ta osnova za obračun plače. Novost je vpisovanje časa  malice v evidence ter čas prihoda in odhoda iz delovnega mesta. Vpisi morajo biti izvedeni ažurno, torej ob prihodu vpis prihoda, ob odhodu vpis odhoda, malica se vpisuje lahko vnaprej, če je čas za malico »stalen ».

Delodajalec mora biti posebej pazljiv katere dokumente hrani v personalni mapi delavca, kopije osebnih dokumentov le z izrecnim soglasjem delavca, ostale dokumente z označbo namena hranjenja. ( smernice informacijske pooblaščenke).

Način vodenja kadrovskih evidenc ta trenutek ni predpisan, delodajalec se lahko sam odloči za »papirno« ali elektronsko vodenje, ki je sicer obvezno za kršitelje zakona v obdobju  2 let od poteka 3 mesecev od pravnomočne odločbe.

Od novembra dalje pa so delodajalci zavezani, da ob plačilni listi delavcu predložijo tudi izpis evidence delovnega časa, če delavcu ne omogočajo sprotnega vpogleda v evidenco. Z evidenco delovnega časa so dolžni delavca seznanjati tedensko in inšpektorju dnevno zagotovi vpogled v vodenje evidenc.

Ta trenutek ostaja odprto vprašanje kako je z vodenjem evidenc v primeru dela na terenu ( gradbeništvo,…).

Kraj hranjenja evidenc trenutno ni obligatorno predpisan. Delodajalec se lahko sam odloči ali bo podatke hranil pri sebi ali pri pogodbeniku, ki je lahko tudi računovodski servis.

Večina računovodskih programov zagotavlja večino podatkov glede evidence o  o delavcih in tudi evidenco o stroških dela. Verjetno bodo posamezni ponudniki računovodskih programov nagradili programe v smislu zahtev navedene zakonodaje. Do jeseni se lahko še marsikaj dogodi. Evidence je potrebo hraniti TRAJNO!

Na spletni strani OZS: https://www.svetovanje.si/svetovanje/vzorci  je pod rubriko Obvezne evidence, ki jih morajo voditi delodajalci po ZEPDSV objavljen Paket evidenc (evidenca o zaposlenih delavcih, evidenca o stroških dela, evidenca o izrabi delovnega časa in evidenca o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov), ki delodajalca zavezuje že danes.  Dokumenti ta trenutek ne vsebujejo vseh z novim zakonom določenih sprememb, jih pa lahko dodaste sami ( čas prihoda in odhoda delavca, čas izrabe odmora, ure v posebnih pogojih dela (nedelja, praznik, ), ure v neenakomerno razporejenem času (gradbeniki, gozdarji), seštevek ur v referenčnem obdobju).

Prihaja čas novih administrativnih obremenitev in nadzora.

Silva Šivec

15.6.2023

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija javna agencija

The post KADROVSKE EVIDENCE PO NOVEM appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo  je bila objavljena v Ur. l. št 46/2023 dne 21.4.2023. Uporablja se od 1.5.2023, za obdobje 3 let, do 30.4.2026. OZS ni sopodpisnica pogodbe, zato za člane OZS, ki opravljajo obrtno dejavnost po Uredbi ali listi,  pogodba ni zavezujoča, razen  v primeru, da je delodajalec, član OZS, tudi član  ZDOPS-a. Pogodba nima razširjene veljavnosti. ZATO za člane OZS v nobenem primeru ni zavezujoča.

Kaj pomeni RAZŠIRJENA DEJAVNOST ?

Razširjena dejavnost pomeni, da pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo dejavnosti navedene v sklepu o razširjeni dejavnosti določene kolektivne pogodbe kot glavno dejavnost, ne glede na članstvo v združenju, ki je podpisalo pogodbo. Če kolektivna pogodba nima razširjene veljavnosti zavezuje delodajalca samo v primeru, da je član združenja delodajalcev, ki je podpisalo to pogodbo.

Vsak delodajalec lahko, ne glede na število dejavnosti, ki  jih je vpisal v poslovni register,  le eno opredeli kot glavno. Na osnovi glavne dejavnosti se lahko uvrsti oz. poišče morebitno zavezujočo kolektivno pogodbo.

Če se delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, se glede pravic delavca in obveznosti, ki ga zavezujejo, lahko ravna po Zakonu o delovnih razmerjih, ki pa ne definira  vsega tistega, kar sicer določa kolektivna pogodba in je pomembno za pravilen izračun plač, povračil, izplačila višine regresa, dodatkov in še česa.

V takih primerih je priporočljivo, da delodajalec sprejme interni akt, pravilnik, kjer določi vse potrebno oz. se v aktu sklicuje na davčno uredbo. V primeru manjšega delodajalca pa je zelo prikladno, da prej navedeno opredeli  v pogodbi o zaposlitvi.  Glede višine dodatkov se mora ravnati po primerljivi kolektivni pogodbi.  Lahko se tudi sicer ravna po primerljivi kolektivni pogodbi, ki pa praviloma določa nižje zneske povračil in dodatkov kot davčna uredba, vendar pri tem ne more uporabljati določb iz kolektivne pogodbe, kjer sam zakon delavcem zagotavlja več pravic ( npr. jubilejne nagrade, referenčna obdobja ).

Delodajalca pa lahko poleg  Zakona o delovnih razmerjih zavezuje tudi več kolektivnih pogodb, uporabljati je dolžen tiste določbe, ki so za delavca ugodnejše.

Od 1.1.2023 so delodajalci dolžni zavezujočo kolektivno pogodbo, če obstoji, navajati tudi v REK-O obrazcu, ki se oddaja ob izplačilu plač na FURS in obrazcu 1-ZAP/M o izplačanih plačah AJPES-u.

Silva Šivec

15. JUNIJ 2023

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija javna agencija

The post VELJAVNOST KOLEKTIVNIH POGODB appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.

V okviru aktivnosti SPOT Svetovanje PNR smo 13. septembra organizirali seminar na temo NESTRESNO NAD STRES. Delavnico je vodila Saša Einsiedler. Z udeleženci je podelila svojo osebno izkušnjo doživljanja življenja v povezavi s stresom in reševanja »samega sebe«.

Udeleženci smo najprej poskušali prepoznati  raven svojega stresa in ga oceniti. Nadaljevali smo s spoznavanjem tehnik za vsakodnevno dovolj kratko in učinkovito  proti stresno osebno terapijo kot je tresenje, pritiskanje na določene točke v telesu, afirmacije, ….  Skozi deset zakonov delovanja uma smo prepoznavali sebe, svojo samozavest, samopodobo, samospoštovanje, prepoznavali svoje dobre lastnosti ter se prepoznavali v štirih tipih vedenjskih lastnosti.

Vsakdo, posebej pa podjetnik, se v svojem vsakodnevnem tempu in zahtevah življenja, srečuje s situacijami, ki jih lahko ocenimo kot stresne. Poznamo več vrst stresov. Stres za preživetje je tudi koristen in lahko rečemo nadvse potreben, saj nam v mnogih situacijah pomaga sprejeti hitre in situacijsko nujne odločitve, se osredotočati na dogodek, povečati zmogljivost in pripeljati do željenih ciljev.

Nevaren in ogrožujoč  pa lahko ocenimo notranje povzročeni stres, ki se ne zgodi  v trenutku in čez »noč«, ampak je posledica dolgotrajnih skrbi, pre-obremenjenosti, strahu, nejasnih in nerešljivih situacij. Tovrsten stres  načenja fizično in psihično zdravje posameznika  in velikokrat tudi njegovo  normalno funkcioniranje.

V praksi pa se srečujemo tudi s tretjo vrsto stresa, preobloženostjo z delom in utrujenostjo, ki je posledica prevelike delovne vneme, slab organiziranost posameznika in dejstva, da ne znamo postaviti meje do katere lahko še gremo, dokler nas situacija izgorelosti ne strezni do te mere, da se zavemo svojega BITI.

Evalvacija dogodka je izzvenela v spoznanju, da je vsak posameznik odgovoren za svoje lastno življenje, vsakdo samo sam s svojim ravnanjem, ozaveščanjem svoje BITI v svoj vsakdan, v svoje življenje za svoje fizično in psihično zdravje doprinaša ali izgubi.

Celodnevnega usposabljanja se nas je udeležilo dvajset udeležencev,  nekaj jih je zaradi  »corone« , žal, preklicalo udeležbo.

27.9.2022
Silva Šivec

Operacija je sofinancirana s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija javna agencija

The post NESTRESNO NAD STRES appeared first on Območna obrtno podjetniška zbornica Cerknica.